Ob dnevu, ko se spominjamo vseh tistih, ki jih ni več z nami, je na omrežju X, daljši zapis na to temo objavil tudi prvak SDS Janez Janša.
Zapisal je, da se danes spominjamo tistega dela našega občestva, ki ga tvorijo naši mrtvi, še posebej pa naših najdražjih in tistih, ki še vedno nimajo svojega groba. V zapisu je izposatavil, da lahko slednjim, od leta 1990 naprej lahko vsaj javno prižgemo svečko na enem od stotin znanih morišč v Sloveniji.
Nato je nadaljeval:
“Ko se zdaj že dobra tri desetletja zbiramo v Kočevskem Rogu, Teharjih, Hudi Jami in drugod, poslušamo večinoma tehtne žalne nagovore ter pridige katoliških duhovnikov in škofov. Žal pa velikokrat slišimo tudi znameniti stavek iz Svetega pisma: “Če te kdo udari po levem licu, nastavi mu še desno.” Ali obratno.”
“Sredi 90 let je bilo v Rogu pod Krenom slišati tudi glasno mrmranje in polglasen vzklik človeka, ki je rekel: “Niso udarili mene, ker me ni bilo doma. Prišli so sredi noči, odvlekli in umorili očeta, mamo in starejšo sestro. Kaj naj bi čakal, da pridejo naslednjič še po mene, mlajšega brata in sestro?” Takrat sem prvič pomislil, da je citiranje tega stavka iz Svetega pisma na takih žalnih slovesnostih skrajno neprimerno”.
Poziva, da danes, ko se na Dan vseh svetih spominjamo naših mrtvih, prižigamo svečke tudi v spomin na tistega partizana, ki je prijel za orožje zato, ker je okupator požgal njegov dom ali umoril starše, saj je verjel, da tako brani svoj dom, svojo družino ter svojo domovino.
Temu sledi z besedami:
“Prav tako prižigamo svečko za tistega domobranca, ki so mu ideološko zasleplejni partizani ubili očeta in sestro ter požgali dom. Ni nastavil še drugega lica in na osebni ravni je ravnal prav. Branil je svojo družino in svoj dom.”
Pri tem dodaja, da obsojamo tiste, ki so izkoristili čas vojne in okupacije za krvav vzpon na oblast, ki so prepovedali vsak boj proti okupatorju izven svojega nadzora, ker so v lastnem bratu in njegovi puški videli večjo oviro za prigrabitev oblasti kot v okupatorju in njegovem orožju.
Zaključi pa takole:
“Sprava v slovenskem narodu lahko temelji samo na resnici ter razumevanju teže osebnih odločitev posameznikov na obeh straneh. In priznanju obema, da sta ravnala prav, ko nista nastavila še drugega lica. Veseli dejstvo, da je tudi med mladim rodom vse več takih, ki se jim oboje zdi samoumevno. V nevarnih časih, ki so pred nami, je to izjemno pomembno.”
Spletno uredništvo
