ŠKODO PO APRILSKI POZEBI V OKOLICI ŽALCA, KI JE KATASTROFALNA PREDVSEM V TRAJNIH NASADIH, SI JE OGLEDAL CVETKO ZUPANČIČ, PREDSEDNIK KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE

Po prvem vtisu so ocene letošnje škode hujše od lanske, foto KGZS

Škoda je po pozebi vsak dan večja, po ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa kar dve leti ne bo pridelka v poškodovanih vinogradih in sadovnjakih.

Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), si je v torek, 25. aprila 2017 v okolici Žalca, skupaj s sodelavci in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružne zveze Slovenije in sadjarjev ogledal škodo po nedavni pozebi. Prvi vtis po ogledu pa je bil, da bodo napovedi o hujši pozebi od lanske žal držale.

 

KMETIJSTVO JE PRIZADETO NA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE

Spomladanska pozeba, ki je prizadela kmetijstvo na območju celotne Slovenije 21. in 22. aprila, je povzročila katastrofalno škodo.

Zaradi nadpovprečno toplega vremena v marcu so kmetijske rastline pospešile rast in prešle v fenofaze, ki so občutljive na nizke temperature. Pozeba v trajnih nasadih, sadovnjakih in vinogradih, ima vsaj takšen obseg kot v lanskem letu. Huda pozeba pa bo po napovedih v vinogradih in sadovnjakih vplivala na dvoletni izpad pridelka, kar pomeni letošnje in naslednje leto.

Pozebla trta na Primorskem, foto KGZS

 

ŠKODA V SADJARSTVU

Škoda, ki je precej odvisna od sadne vrste, sorte in lege nasada, je po ocenah na jablanah in hruškah okrog 80 odstotna, na posameznih lokacijah pa tudi 100 odstotna. Močno prizadeti so koščičarji, slive, češnje, breskve in marelice, ki so bili v fazi oblikovanja plodov. Pozeba pa ni prizanesla niti nasadom orehov, kjer je ocenjena škoda 100 odstotna. Poškodovane pa so tudi jagode in borovnice.

ŠKODA V VINOGRADNIŠTVU

Škoda se po prvih ocenah giblje okrog 60 odstotkov, na nekaterih lokacijah pa je 100 odstotna. Najhujše posledice pozebe so vidne predvsem na vinogradih, ki ležijo pod 300 metri nadmorske višine.

ŠKODA V POLJEDELSTVU

Zaradi zgodnje setve so posevki koruze že v fazi dveh listov, ki so poškodovani 80 odstotno, vendar pa po ogledu in ocenah ponovna setev ne bo potrebna, saj se bo koruza lahko obrasla. Posledice pozebe so vidne tudi na ostalih žitih, vendar večje škode naj ne bi bilo. Najbolj prizadeti, 100 odstotno so nasadi zgodnjega krompirja, zaradi česar naj bi ta bil kasneje na trgu. Slednje predstavlja tudi ekonomsko izgubo, saj naj bi takrat cena bila vsaj za polovico nižja. Oljna ogrščica je prizadeta 30 odstotno, bila pa je v fazi cvetenja in ponekod že oblikovanja strokov.

ŠKODA NA VRTNINAH

Ocenjena škoda na vrtninah je 80 odstotna, največja pa je na solati, bučkah, kapusnicah, špargljih in podzemni kolerabi. Kjer so bile plodovke zasajene v zavarovanih prostorih brez tesnjenja in dodatne zaščite, agrokoprene, je škoda 100 odstotna. Pričakuje se tudi zakasnitev plodovk.

 

ŠKODA V HMELJARSTVU JE NAJVEČJA NA OBMOČJU ŽALCA, POLZELE, PREBOLDA, BRASLOVČ, TABORA IN VRANSKEGA

Škoda hmeljišč se na območju Žalca, Polzele, Prebolda, Braslovč, Tabora in Vranskega zaradi pozebe in vetra ocenjuje na 30 odstotkov.

Po ogledu je Cvetko Zupančič pozval državo, da čim prej izplača nadomestilo škode po lanski pozebi, saj bo to sadjarjem in vinogradnikom, ki so že drugo leto zapored utrpeli škodo zaradi pozebe, v veliko pomoč.

KGZS je:

  • pozvala tudi vlado, da Uradu za zaščito in reševanje naroči izdelavo ocene škode enako kot lani,
  • predlagala, da se oškodovancem v skladu z zakonom odpišejo prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje
  • predlagala, da se Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v skladu s stopnjo poškodovanosti zmanjša oziroma odpiše najemnine za leto 2017,
  • predlagala, da se sadjarjem, ki bodo že drugo leto ostali brez pridelka, odobri posojila s poroštvom države, da bodo kmetije lahko izvedle nujne agrotehnične ukrepe, hkrati pa naj se preuči možnost izredne finančne pomoči,
  • mnenja, da bi bilo potrebno spremeniti sistem zavarovanja tako, da bo le- ta v danih ekonomskih razmerah sprejemljiv za kmete (višja stopnja sofinanciranja, nižja odbitna franšiza, ugodnejši paketi zavarovanj).

 

V okviru KGZS bo Kmetijska svetovalna služba spremljala razvoj poškodovanih kultur in kmetom svetovala o ustreznih agrotehničnih ukrepih za zagotovitev čim boljšega ostanka pridelka v tem in prihodnjem letu. Zato predlagajo nenehen pregled nasadov in posevkov s poudarkom na pravilni negi in učinkoviti zaščiti pred boleznimi in škodljivci.

Hkrati svetujejo, da kmetje počakajo, da rastline nastavijo nove poganjke in da odpadejo uničeni poganjki. Priporoča se uporaba pripravkov z aminokislinami, morskimi algami in ostalimi biostimulatorji, ki s svojim protistresnim delovanjem ob pogoju ugodnega sončnega vremena omogočijo hitro in učinkovito obraščanje ter delno revitalizacijo.