Vlaki hitrosti do 250 km/h bi omogočali do 50 minutno vožnjo med Mariborom in Ljubljano. Krajši potovalni čas in nižji strošek prevoza bi tudi izdatno vplival na boljšo gospodarsko sliko tako v Mariboru kot v vseh drugih relacijah na tej tranzitni poti.
Poslanec Franc Breznik je na vlado naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z umestitvijo hitre proge za vlake med Mariborom in Ljubljano.
Za vas objavljamo poslansko pobudo v celoti.
27. julija 2023 bo minilo 166 let odkar so slovesno odprli železniško progo od Ljubljane do Trsta, zadnji odsek južne železnice, ki je nekoč povezala Dunaj in Trst. Leta 1857 je Trst veljal za najpomembnejše pristanišče. Navedena trasa železnice je od leta 1857 ostala enaka.
V primerjavi s cestno je dolžina proge oziroma železniške poti na relaciji od Ljubljane do Kopra občutno daljša, kar posledično pomeni tudi daljši potovalni čas. Železnica vozi tudi mimo krajev, kjer so zaradi naseljenosti in varnosti v prometu predpisane omejitve hitrosti, kar seveda podaljša potovalni čas vlakov.
Dejstvo je, da železniški promet velja za najbolj ekološko sprejemljivo obliko prometa. Da je mogoče uspešno potovati s hitro železnico je prva pokazala Japonska, ki je razvila tehnologijo železniških tirov in vlakov na magnetni blazini, ki omogoča hitrost 500 km/h. Prvi hitri vlak v Evropi je pred dobrimi 30 leti uveljavila Francija. Hitra železnica na poti med Parizom in Lyonom je z možnostjo doseganja hitrosti do 270 km/h skrajšala čas vožnje s petih ur na dve uri. Število potnikov z železnico se je zato povečalo za 500 odstotkov, cestni promet pa se je zmanjšal za 40 odstotkov.
Trenutna statistika na samem avtocestnem križu kaže dokaj črno sliko. Po podatkih Direkcije za infrastrukturo se po štajerski avtocesti do Ljubljane in nazaj dnevno pelje do 45.000 vozil. Ta promet se letno še povečuje. Do leta 2030 je predvidenih že 63.000 vozil oziroma 23 milijonov vozil na leto.
Leto 2023 si bomo zapomnili po neskončnih zastojih na slovenskih avtocestah. Ob tem bi spomnil na Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2023 o velikih prometno infrastrukturnih projektih v EU. Ta poudarja, da je cilj prometne politike Evropske unije zagotoviti nemoten, učinkovit, varen in prost pretok oseb in blaga po EU s povezanimi omrežji in z vsemi načini prevoza, da bi našli učinkovite, interoperabilne, varne in okolju prijazne rešitve za mobilnost v EU in izpolnili pogoje za konkurenčno industrijo, ki bi ustvarjala rast in delovna mesta. Obenem poudarja, da je politika vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) ključna za dobro delovanje enotnega trga ter socialno-ekonomsko in teritorialno kohezijo EU, pa tudi za spodbujanje povezljivosti in dostopnosti vseh regij v EU ter doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora; opozarja, da imajo veliki infrastrukturni projekti ključno vlogo pri uresničevanju politike TEN-T in so nepogrešljivi za odpravo ozkih grl in manjkajočih povezav, tudi na čezmejnih odsekih. Obenem opozarja, da lahko velika prometna infrastruktura prispeva tudi k trajnostnemu razvoju evropskih regij z izboljšanjem zelene povezljivosti, ki z zmanjšanjem emisij CO2 prispeva k varstvu okolja; poudarja, da bo dokončanje TEN-T spodbudilo rast, delovna mesta in kohezijo po vsej Uniji ter pripomoglo k doseganju socialno-ekonomskih in podnebnih ciljev
Krajši potovalni čas in nižji strošek prevoza bi tudi izdatno vplival na boljšo gospodarsko sliko tako v Mariboru kot v vseh drugih relacijah na tej tranzitni poti. V trajnostnem mobilnem razvoju Slovenije je dolgoročno potrebno poskrbeti za boljšo medregijsko povezanost na relaciji Murska Sobota – Maribor – Ljubljana – Koper ob dejstvu, da so trenutno mnoga mesta in kraji po državi zaradi dolgotrajne vsakodnevne vožnje v Ljubljano in nazaj v dokaj slabšem ekonomskem položaju.
Glede na navedeno Vladi Republike Slovenije dajem pobudo, da poskrbi, da se začne kar najhitreje ob obstoječi avtocesti (ki kaže tudi najkrajšo razdaljo) umeščati novo hitro progo za vlake hitrosti do 250 km/h, ki bi omogočali do 50 minutno vožnjo med Mariborom in Ljubljano. V bližini avtoceste bi bilo smiselno zgraditi tudi multimodalne prestopne točke. Te bi omogočile prestopanje potnikov med sredstvi javnega potniškega prometa in bile povezana z mesti ter večjimi kraji v notranjosti.
Spletno uredništvo
