Kandidatka za županjo MOV Suzana KAVAŠ

Spoštovani,

V nedeljo 18. novembra bodo potekale redne lokalne volitve. Tisti/a, ki bo izvoljen/a bo s svojo ekipo naslednja štiri leta krojil/a lokalno samoupravo in s tem tudi pogoje bivanja in dela v naši občini. Ker se zavedam, da lahko razvoj lokalne skupnosti gradimo le skupaj in ker si iskreno želim, da bi se letošnjih lokalnih volitev udeležilo čim večje število volivk in volivcev ter, da se o izbiri odločimo na osnovi pogledov in konkretnih rešitev na delo v bodoče, sem se odločil, da vsem kandidatom za župana/županjo zastavim nekaj vprašanj o izzivih, ki so po mojem mnenju bistvena za nadaljnji razvoj in kvaliteto bivanja v naši občini.

Prijazen pozdrav pa SREČNO!

Asmir Bećarević 

Od Petih kandidatov, ki so odgovorili vam predstavljamo odgovore Suzane Kavaš: 

Spoštovani!
Pošiljamo pravočasno, v skladu z Vašo prošnjo.
SKUPNI ODGOVOR
MO Velenje se je v preteklih letih sicer razvijala, vendar je to bolj zunanja podoba, ki je brez kakovosti življenja za vsakogar in je občino uvrstila na tretje mesto po zadolženosti. Po podatkih Ministrstva za finance (julij 2018) je MO Velenje tretja na lestvici po zadolženosti. In sicer je imela leta 2017 MO Velenje 19,2 milijona evrov dolga, dobrih 200.000 evrov so jih imele še pravne osebe javnega sektorja na ravni občin. Vsak Velenjčan pa je bil zadolžen za 590 evrov. Ne zadostuje zgolj, če se daje prednost funkcionalnosti in izgledu. Cilj mora biti ustvariti takšno Velenje, v katerem bo kakovostno bivati, ustvariti takšno okolje, ki bo spodbudno, inovativno, kreativno, takšno, ki bo ustvarjalo pogoje, da si bomo želeli bivati in povabiti še druge, da si bodo ustvarili bivanjsko okolje v Velenju. Dejstvo je, da obstaja mnogo posameznikov, ki so zaradi prepletenosti večletne prevlade SD v MO Velenje primorani iskati svoje priložnosti izven območja MO Velenje – verjamemo, da smo skupaj zmožni ustvarjati pogoje za boljši danes in jutri (priložnosti za to je v hitro razvijajoči se državi več kot dovolj, le prepoznati jih moramo in jih za lastni razvoj tudi izkoristiti). Gospodarska rast in zaposlovanje sta tudi občinska razvojna skrb in ne le skrb države. Zato se občina ne more in ne sme odpovedati načrtovanju gospodarskega razvoja. Za podjetja in podjetnike v Velenju je potrebno ustvariti in zagotavljati takšno poslovno okolje, ki bo stimulativno in privlačno za vlagatelje. Velenje mora postati razvojno naravnano središče z ustvarjanjem novih produktov in razvojem tehnološke proizvodnje. Potrebno je tudi urediti boljšo pomoč in svetovanje vsem novonastalim podjetjem, vsem podjetnikom, ki so se odločiti vstopiti na trg. Velenje mora postali pametno mesto, eVelenje, skupno stičišče raziskovalcev, strokovnjakov gospodarstva in občinske uprave za boljši jutri. Zato je za uspešen razvoj potrebno tudi takšno sodelovanje. Eden od možnosti je tudi sistemska ureditev štipendijske sheme (tudi z deficitarnimi poklici), da bi ustvarili pogoje, da bi se mladi vračali v Velenje in tudi ostali v Velenju. Med razvojnimi akterji, ki so ključni za Velenje, je celostna in trajnostno naravnana ureditev prometa (čim prejšnja 3. razvojne osi), posodobljena prometna infrastruktura, povezane varne kolesarske poti v vse smeri iz mestnega središča. Ceste in urejenost prometa so namreč ožilje lokalne skupnosti, za katerega je potrebna nenehna skrb, da bi se dosegla urejena mobilnost ljudi in gospodarskega prometa. Tretji gospodarski steber predstavlja regijski razvojni izziv za Velenje. Za razvoj turizma bi bilo potrebno storiti več Dejstvo je, da je kar nekaj turističnih tržnih produktov že ustvarjenih. Tako v Velenju, kot v sosednjih okoljih. Lahko bi tvorili osrednjo vrednost turistične ponudbe za vse letne čase in različne oblike, torej za vsakogar. S povezanostjo bi lahko tvorili tudi nove produkte in nova delovna mesta. Dodajamo, da le zdravo gospodarstvo lahko ustvari nova in kakovostna delovna mesta. Kar je sicer predvsem naloga države. Zato je potrebna aktivna vključenost in sodelovanje. Gospodarstvo za to potrebuje konkurenčne pogoje. Med najpomembnejšimi konkurenčnimi dejavniki so: stabilno gospodarsko okolje, poenostavitev zapletenih in dolgotrajnih administrativnih postopkov, spodbudna delovnopravna zakonodaja ter primerljiva davčna obremenitev. Posebej opozarjamo, da bomo sprejemali ukrepe, ki bodo podpirali zdravo gospodarstvo in razvijali kakovostna delovna mesta. Podjetja, ki svoje dobičke gradijo na neplačevanju ali na izkoriščanju zaposlenih, ne štejemo med zdravo gospodarstvo. Med najpomembnejše cilje postavljamo konkurenčnost, vlaganje v razvoj in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.

V SDS smo sicer na državni ravni predlagali, da bi davčno razbremenili zaposlene in podjetja z naslednjimi ukrepi:
– zvišanjem neto plač delavcev z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih in zvišanjem splošne olajšave;
– znižanjem stopnje davka na dodano vrednost (DDV) na predkrizno raven in uvedbo
dodatne tretje močno znižane stopnje DDV;
– zvišanjem investicijske olajšave in njeno širitev na vsa osnovna sredstva, tudi na
nepremičnine;
– uvedbo davčnih počitnic za nova podjetja in samostojne podjetnike;
– zvišanjem praga za vključitev v sistem pavšalne obdavčitve in
– ukinitvijo davčnih blagajn.

Velenje je gospodarsko v pretežni meri vezano na odvisnost od Premogovnika Velenje in
Gorenja. Občina pri tem lahko pomaga s tem, da vzpostavi pogoje za ugodno in privlačno
poslovno okolje. Za mala in srednja podjetja, za tretji gospodarski steber, turizem. Zato je pri tem v veliki meri potrebno aktivno sodelovanje na državni in regionalni ravni pri iskanju rešitev za ugodno in privlačno poslovno okolje. Vzpostaviti je potrebno središče stičišča idej in z motiviranjem raziskovalcev, strokovnjakov gospodarstva in občinske uprave omogočiti, da bi nepretrgoma razvijali ideje za boljši jutri v Velenju. Tudi npr. z možnostjo odkupa najbolj inovativnih idej. Glede prihodnosti Premogovnika Velenje in TEŠ je potrebno sodelovanje vseh akterjev in partnerjev, ki so vključeni v celotno aktivnost Premogovnika Velenje in TEŠ. In sicer z namenom iskanja rešitev za obstoj podjetij, npr. prestrukturiranjem poslovanja, delovnih mest ter tudi sanacije celotne doline ter varstva okolja. V luči slednjega sežiganja odpadkov v TEŠ ne bi podprli. V tem kontekstu menimo, da bi bilo potrebno čim prej sprejeti zakon glede zapiranja Premogovnika Velenje, ker je to proces, ki traja desetletja. Potreben je aktivne pristop za prihodnost Velenja. Lokalna samouprava je nepogrešljiva za kakovostni razvoj lokalne skupnosti in višjo kakovost
življenja v njej. V lokalnem okolju si namreč človek zagotavlja najpomembnejše dobrine za
kakovost življenja. Potrebno je ustvariti takšne infrastrukturne standarde, ki bodo omogočili
uravnotežen razvoj na celotnem območju Velenja, tako na podeželju in mestu. Ustvarjeni
morajo biti takšni pogoji za kakovost bivanja, da bodo mladi želeli bivati v Velenju in si ustvariti kakovostno bivanje. Pri tem se strinjamo, da je potrebno v Velenju posebno skrb nameniti reševanju stanovanjske problematike mladih družin. Tudi s ponudbo več (novih) stanovanj, ki bodo dostopna po neprofitnih najemninah. Prav tako menimo, da je potrebna čimprejšnja izgradnja varovanih stanovanj in povečanje kapacitet domov za ostarele. Menimo, da je potrebno širiti program pomoči na domu, ki zagotavlja varstvo in nego tistim, ki se zaradi osebnih težav, starosti ali hujše invalidnosti ne morejo negovati in oskrbovati sami. Turizem, tretji gospodarski steber, kot rečeno predstavlja regijski razvojni izziv za Velenje. Velenjska plaža bi morala biti bolj izkoriščena. Takšna, ki bo predstavljala moderno vodno zabavišče za vse vodne užitkarje in se bo razvila v eno najuspešnejših Velenjskih turističnih destinacij. Velenjska plaža mora biti takšna, ki ne bo le strošek ampak bodo od ponudbe tudi koristi za Velenje. Upravljalec mora zagotoviti nastanitvene kapacitete ter boljšo gostinsko ponudbo za tuje in domače obiskovalce plaže, saj trenutno turisti prihajajo na plažo jo koristijo, bivajo in pustijo denar v drugih občinah.
Velenje potrebuje mestno tržnico. Ki bo sodobno urejena in prispevala k poosebljenju celotnega mesta. Predstavljati mora gospodarsko priložnost za lokalne proizvajalce hrane, ki bo predstavljala stičišče podeželja in mesta, ter povezala celotno občinsko okolje.
Velenje mora imeti letni bazen. Lepši in bolj uporaben kot je bil nekoč. Kultura je stanje duha, iz katerega človek črpa energijo in krepost za lažje doseganje kakovosti življenja. Potrebno je ponuditi različne kulturne dobrine, v katerih se bo našel vsak, takšne, ki bodo tako po vsebini kot po dostopnosti primerne za vsakogar. Menimo, da bi bilo potrebno mladim lokalnim glasbenikom in organizatorjem omogočiti koriščenje atraktivnih lokacij za
izvedbo festivalov in koncertov. Občinska uprava mora biti učinkovita, modernizirana, prijazna do vseh občank in občanov in delovati v dobrobit vseh občank in občanov. Delo vodilnih v občinski upravi in javnih zavodih mora biti strokovno, učinkovito in odgovorno.
Potrebno je zagotoviti takšen sistem finančnega poslovanja občine, ki bo zaupanja vredno,
uravnoteženo, pregledno in učinkovito. Mora biti takšno, da bo po eni strani spodbujalo
pozitivno rast in dodano vrednost kvaliteti bivanja v Velenju, na drugi strani, pa da bo zagotovilo, da se porabi toliko, kot ustvari. Cilj mora biti odgovornost za prihodnost Velenja. Javno zadolževanje ne sme ogrožati blaginje prihodnjih generacij Velenja. Mora biti takšno, da bi zmanjšala zmožnost odziva v primerih, ko bi prišlo do kriznega obdobja.

S spoštovanjem!
Suzana Kavaš