Spoštovani,

V nedeljo 18. novembra bodo potekale redne lokalne volitve. Tisti/a, ki bo izvoljen/a bo s svojo ekipo naslednja štiri leta krojil/a lokalno samoupravo in s tem tudi pogoje bivanja in dela v naši občini. Ker se zavedam, da lahko razvoj lokalne skupnosti gradimo le skupaj in ker si iskreno želim, da bi se letošnjih lokalnih volitev udeležilo čim večje število volivk in volivcev ter, da se o izbiri odločimo na osnovi pogledov in konkretnih rešitev na delo v bodoče, sem se odločil, da vsem kandidatom za župana/županjo zastavim nekaj vprašanj o izzivih, ki so po mojem mnenju bistvena za nadaljnji razvoj in kvaliteto bivanja v naši občini.

Prijazen pozdrav pa SREČNO!

Asmir Bećarević 

Od Petih kandidatov, ki so odgovorili vam predstavljamo odgovore Mihaela Letonje :

Odgovori na zastavljena vprašanja:
1. Velenje je občina v kateri se brezposelnost zmanjšuje manj kot na ravni
države. Povprečna mesečna bruto plača pa je v Velenju nižja od povprečne
mesečne bruto plače v RS. Kako vzpodbuditi odpiranje novih delovnih mest z
višjo dodano vrednostjo?
Prioritetna naloga občine je, da zagotavlja ustrezne možnosti za gradnjo novih
proizvodnih objektov, kjer lahko najdejo svoje mesto nove dejavnosti, ki nudijo
možnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Potrebno je tesno sodelovanje
z Obrtno-podjetniško zbornico. Potrebno je torej ustvariti boljše pogoje za razvoj
podjetništva.
2. Brezposelnost mladih oziroma odhajanje mladih iz Velenja je v občini Velenje
velik problem. Kakšne konkretne rešitve načrtujete na tem področju?
Se strinjam, da bo potrebno glede problematike mladih narediti veliko; predvsem bo
potrebno spremeniti miselnost in mlajši generaciji zaupati ter ji dovoliti razvijati in
vpeljevati svoje ideje. Starejši jim moramo s svojimi izkušnjami pomagati, jim biti
mentorji.
S podjetji je potrebno najti vizijo in nato ustvariti strategijo, ki bi mladim prinesla več
delovnih mest in tako ustaviti ‘beg možganov’. Zato je potrebno ustvariti delovna mesta
za visoko izobražen kader oziroma ustvarjati produkte z visoko dodano vrednostjo. Le
tako bomo preprečili, da bi nastala generacijska luknja, ki jo bo težko zakrpati.
Prestrukturiranje je zato nujno.
V Velenju in bližnji okolici se zdi, da je premalo družabnega življenja. Ni pravih
dogodkov in prostorov, kjer bi se mladi lahko družili. Nekaj je treba ukreniti tudi glede
te problematike.
3. S katero dejavnostjo menite, da bi zaposlili največ brezposelnih?
Kot sem že v prejšnjem odgovoru omenil, je v Velenju premalo delovnih mest za visoko
izobražen kader. Potrebno je stremeti k ustvarjanju teh delovnih mest in zmanjšati
odvisnost od Premogovnika in Gorenja. Tega se ne da narediti čez noč, a z
izkoriščanjem priložnosti, ki se kažejo v turizmu, gradbeništvu in predelovalnih
dejavnostih, lahko začnemo premikati stvari na bolje.
4. Kaj boste storili za spodbujanje gospodarstva, podjetništva, zadružništva in
samoupravljanja?
Pogledat je potrebno izobrazbeno strukturo nezaposlenih, oblikovat ekipo za
ustanovitev podjetij, kjer se lahko ti ljudje zaposlijo in seveda najti investitorja in kupca
proizvodov/dejavnosti.
Danes smo v Mestni občini Velenje že soočeni s pomanjkanjem delovne sile. V
pogovorih s podjetniki tako opažam, da so soočeni prej s pomanjkanjem delovne sile,
oziroma je le ta nekvalificirana. Prav tako je novi lastnik Gorenja Hisense že napovedal
nove investicije in nove zaposlitve, tako da menim, da je največji problem v povezavi
z brezposelnostjo nekvalificiranost brezposelnih. Kot župan Mestne občine Velenje se
bom zavzemal za sofinanciranje programov prekvalificiranja brezposelnih delavcev s
ciljem, da se čim prej vključijo na trg dela in zasedejo deficitarna delovna mesta. Kar
se tiče višje kvalificiranih delovnih mest, pa bi spodbujal investicije v industrijo ekološko
sprejemljivih plovil na mirnih vodah (že sedaj na velenjskem jezeru redno opravlja teste
podjetje Quadrofoil), saj menim, da je del degradiranega območja velenjskega jezera
(okrog deponije premoga) dobra lokacija za takšno industrijo, ki bi Velenje na eni strani
postavila na zemljevid ekološko ozaveščenih in naprednih občin, na drugi strani pa
zagotovila delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
5. Kaj je po vašem mnenju ključno za ohranitev šaleške energetike,
premogovništva in elektro-kovinske industrije ter kako lahko pri tem pomaga
občina?
Cene električne energije v zadnjem času potrjujejo, da elektrika še dolgo ne bo zastonj,
kar se je nekaj časa želelo zmotno prikazati. Visoke cene elektrike pa tudi potrjujejo
potrebnost TEŠ v elektroenergetskem sistemu. Za vzdržnost proizvodnje električne
energije v TEŠ in PV je torej ključnega pomena stroškovna učinkovitost obeh družb.
Kot župan občine Velenje, bom obema družbama še najprej nudil potrebno podporo
pri razvoju njihove dejavnosti in s tem pripomogel k boljšim pogojem za razvoj. Prav
tako se bom zavzemal za to, da se na nivoju države sprejeme mehanizem zanesljive
oskrbe električne energije, ki bo TEŠ prepoznal, kot ključno sistemsko elektrarno (kar
tudi je) in ji iz naslova zagotavljanja sistemskih storitev priznal dodatna sredstva za
delovanje in s tem omogočil ekonomično poslovanje. Vsekakor pa tu ne moremo mimo
sistemske sprejete rešitve, dolgoročne sanacije šaleške doline, ki je nastala zaradi
izkopavanja premoga v PV in proizvodnje električne energije v TEŠ. Vendar pa je to
potrebno urediti na nivoju države.
Kar se tiče delovanja Gorenja in drugih družb v elektro-kovinski industriji, pa bom kot
župan občine prav gotovo pomagal lastnikom pri zagotavljanju dodatnih lokacij za
širjenje proizvodnje in s tem povezanih soglasij. Kar se tiče konkretno Gorenja pa bo
občina konstruktiven sogovornik Gorenju pri vseh drugih vprašanjih (kadrovska
problematika, okoljska problematika,…). Vsekakor pa kot župan Mestne občine
Velenje pričakujem tudi družbeno odgovorno ravnanje novih lastnikov Gorenja, saj je
to eden ključnih pogojev, da bo med občino in Gorenjem še naprej delovala potrebna
sinergija.
6. Pod kakšnimi pogoji bi podprli zaprtje Premogovnika in TEŠ? Kakšno rešitev
bi ponudili zaposlenim, ki bi ostali brez dela? Kako se pripraviti na predčasno
zaprtje Premogovnika?
V trenutnih razmerah je Slovenija neto uvoznik električne energije v višini okrog 25%.
V tem trenutku bi zaprtje TEŠ in PV povzročilo, da bi bila Slovenija 50% uvozno
odvisna in brez sistemske elektrarne. Zaprtje obeh v tem trenutku torej ocenjujem kot
nemogoče in povsem nesmiselno in neekonomično. Je pa dejstvo, da se bo enkrat v
prihodnosti to zgodilo zato je potrebno na to biti pripravljen. Menim, da bi bilo potrebno
na nivoju države ustanoviti sklad za zapiranje Premogovnika Velenje, kjer bi se zbirala
sredstva za zapiranje le tega. Dejstvo je namreč, da zapiranje TEŠ in PV nista in ne
moreta biti problem mestne občine Velenje, se bom pa kot župan zavzemal, da bo
enkrat v prihodnosti, ko bo zapiranje realnost na voljo dovolj sredstev za financiranje
le tega. Zavzemal se bom za podobno rešitev, kot je vzpostavljena za namen zapiranja
Nuklearne elektrarne Krško (Sklad za financiranje Razgradnje Nuklearne elektrarne
Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško). Za le to
pa je potrebno sprejeti poseben zakon. Če smo lahko sprejeli zakon za NEK, ne vem
zakaj ga ne bi mogli tudi za Šaleško dolino. Gotovo prebivalci šaleške doline nismo
odgovorni za nepravilnosti, ki so se dogajale v TEŠ. Upam, da bodo pristojni organi
čim prej našli odgovorne za vse to. Prav negativna konotacija, ki jo ima v javnosti TEŠ6
je namreč po moji oceni ključna ovira pri vseh dejavnikih, preko katerih bi lahko dobili
dodatna sredstva za delovanja TEŠ in PV, ter zapiranje obeh.
7. Pod kakšnimi pogoji bi podprli sežiganje odpadkov v TEŠ?
TEŠ in PV že danes dovolj onesnažujeta šaleško dolino. Prvo je potrebno poiskati
sistemsko rešitev za sanacijo šaleško doline, ki je že dovolj onesnažena zaradi
proizvodnje električne energije. Dokler na nivoju države ne bo sprejeta sistemska
rešitev in bo le ta imela tudi podporo javnosti, gotovo ne vidim prav nobenega razloga,
da bi v šaleški dolini dodatno reševali okoljske težave Republike Slovenije, pa ne glede
na to, ali imajo po vseh okoljskih standardih neznatne vplive na okolje.
Mislim pa, da se bo slej ko prej zaradi pritiskov in velikih finančnih donacij to sežiganje
odpadkov v TEŠ, zgodilo. Zaradi tega, bo potrebno doreči katere odpadke bi v TEŠ
sežigali, potrebno bo uporabiti najboljšo razpoložljivo tehnologijo in pridobiti vsa
dovoljenja – OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE od Agencije RS za okolje (ARSO).
V kolikor bodo pridobili to dovoljenje in soglasje širše javnosti, je sežiganje v končni
fazi dovoljeno.
8. Je za vas bolj pomembna izgradnja hotela na vodi ali gradnja neprofitnih
stanovanj in neprofitnih domov za starostnike? Kaj od tega menite, da
potrebujemo občani?
Mislim, da občina potrebuje tako hotel na vodi, zaradi turistične ponudbe, kot tudi
neprofitna stanovanja in neprofitne domove za starostnike. V volilnem programu za
župana imam namreč točko za izgradnjo novega doma za varstvo odraslih, kot tudi
več stanovanj, tudi manjših socialnih in cenejših za mlade družine.
9. Kaj boste storili za še večjo turistično prepoznavnost doline?
Turizem vidim kot eno najpomembnejših gospodarskih panog v naslednjih letih, zlasti
ko bo rudnik prenehal delovati.
Občina je sicer naročila neko izdelavo strategije turizma, ki pa po mojem mnenju ni
dovolj in ne predstavlja pravih rešitev. Moj pogled je, da se moramo najprej odločiti
kakšen turizem sploh želimo imeti in v kakšno smer ga razvijati. Narediti prostorski
načrt kaj in kje bo kaj stalo, potem pa lahko iščeš investitorje. Ne pa tako, kot do sedaj,
ko se nekdo nekaj spomni in potem se ad hoc nekaj začne izvajati (npr. vodno mesto).
Ker nismo Bled ali Bohinj, se moramo po mojem osredotočiti bolj v “komercialni”
turizem (športni, kongresni….), kjer bomo poizkušali privabiti čim več ljudi, ki bodo
trošili več denarja. Ne pa tako kot do sedaj, vse zastonj, občina pa vlaga vsako leto
okoli 130.000,00 evrov v ta prostor. Prireditveni prostor in oder bo stal nekaj več kot 7
mio in ne vem kaj bodo za ta denar naredili, kdo bo to vzdrževal… Je pa dejstvo, da
moramo že enkrat dobiti to cesto in potem bo vse lažje.
10. Kako boste ohranili in še dodatno razvijali različne oblike kulturne dejavnosti
v občini?
Za kulturo je po mojem mnenju v Velenju dobro poskrbljeno in na tem področju ne
mislim uvajati sprememb. Ekipi na občini, ki je zadolžena za izvajanje kulturnih
dejavnosti, pa bi za nalogo dal prav to, kar sprašujete.
11. Ali ste za ukinitev modrih con v spalnih naseljih oziroma kako boste reševali
prometno problematiko? Ste za gradnjo novih parkirnih mest in kje? Če ne,
kakšna je vaša alternativa?
Nisem za ukinitev modrih con, saj so se pokazale za dobro stvar. Prometna
problematika se bo rešila, ko bomo končno dobili 3. razvojno os in tranzitni promet s
Koroške, ne bo več potekal skozi Velenje. Nisem za gradnjo novih parkirnih mest (sicer
je potrebno urediti nekaj manjših področij, kot npr. Šalek), saj jih je trenutno dovolj. Bo
pa potrebno bolj osveščati občanke in občane Velenja, da bodo naredili še kakšen
korak brez avtomobila.
12. Zakaj Velenje nima letnega bazena in ali menite da ga sploh potrebuje?
Zakaj Velenje nima letnega bazena morate vprašati vladajočo strukturo in stranko SD,
ki je na oblasti od začetka samostojne Slovenije. Ko smo imeli v Velenju bazen in je
bilo možno zgraditi novega, tega niso storili. Trenutna situacija pa kaže, da letnega
bazena še lep čas ne bomo imeli. Je pa vprašanje, če ga sploh potrebujemo? Zagotovo
bi prav prišel tekmovalnim plavalcem, ampak ali to odtehta drago vzdrževanje? Moja
ideja je, da se v sklopu Turističnega centra Jezero v samem jezeru naredi bazen in
tako širimo turistično ponudbo.
13. Kakšne kadrovske menjave lahko pričakujemo v občinski upravi in javnih
zavodih v primeru vaše izvolitve?
Ko bom postal župan se bom najprej seznanil s stanjem na omenjenih področjih, nato
pa izvedel ustrezne ukrepe. Če bom ugotovil, da stanje ni zadovoljivo in so na položajih
neučinkoviti ljudje, ljudje brez idej, ljudje, ki so tam že predolgo in je njihovo delo
postalo rutina, jih bom zamenjal.
14. Koliko ste pripravljeni občino zadolževati za realizacijo predvolilnih obljub?
Občina Velenje je bila v letu 2017 med vsemi občinami na tretjem mestu po
zadolženosti. Zadolženost na prebivalca je znašala 590,00 evrov, kar zagotovo ni
dober podatek in bi ga bilo potrebno izboljšati.
Če bo za moje projekte, ki bodo za javno dobro, potrebno zadolževanje, bo to
zadolževanje v skladu z zakonom o zadolževanju občin.

Velenje, 3.11.2018 Svetnik Slovenske ljudske stranke
Mihael Letonje