Izlet v naravo

Pri babici zazvoni telefon. Najstarejši vnuk sprašuje: “Ali lahko pridemo na počitnice?”

Babica: “Lahko. Vendar morate vedeti, da gremo jutri nabirat borovnice in lisičke.”

Vnuk: “Super! Nas starši pripeljejo popoldne.”

Tako se tudi zgodi. Proti večeru pripeljejo vnuke. Spat gredo že v mraku, saj bo potrebno zjutraj zgodaj vstati.

Naslednje jutro jih dedi že med vožnjo v planino ves čas opozarja: “In da ne boste tacali po borovnicah. Med grmi je potrebno hoditi počasi in previdno, da ne pomečkate zrelih sadežev.”

Vnuki na zadnjem sedežu se kot vedno hihitajo in poslušajo zgolj z enim ušesom.

Ko prispejo do borovničevja se seveda takoj zapodijo v breg. Dedi jih spet opominja: “Ne divjajte! Ustavite se in lepo nabirajte.”

Babica doda: “Kar boste nabrali, boste lahko doma pojedli s sladoledom.”

Nekaj časa je potem mir in tišina. Sliši se samo ropotanje borovnic, ki padajo v prazne lončke.

Kot pa je znano, se otroci kaj kmalu začnejo dolgočasiti in prične se tavanje in lomastenje po borovnicah. Dedi jih zato nenehno opozarja in krega.

Potem pa naenkrat štrbunk. Dedi se spotakne ob vejo in kolikor je dolg in širok pade v borovničevje. K sreči je cel in tudi borovnice so še vedno v lončku.

Vnuki najprej gledajo prestrašeno, ko pa vidijo, da je z dedom vse v redu se začnejo na glas smejati.

Babica jih okara: “Ni smešno! Lahko bi se poškodoval.”

Vnuki se še bolj smejijo. Najstarejši reče: “Kako ni smešno? Nam govori, da ne smemo hoditi po borovnicah, sam se pa valja po njih.”