Ste lahko zaradi zakona o spodbujanju investicij RAZLAŠČENI, ostanete brez svojega doma ali zemlje?

Na 38. redni seji so poslanci na tretji obravnavi sprejeli Zakon o spodbujanju investicij. Za je bilo 34 poslancev, proti pa 31. Veliko jih je pa pri glasovanju manjkalo! Prav lahko bi bil izid glasovanja drugačen, če bi bili na seji prisotni vsi poslanci.

Med prebivalstvom je ob sprejemu tega zakona takoj završalo. Večina se pogovarja o tem, da je sprejetje takšne zakonodaje škodljivo za ljudi.

Pa poglejmo zakaj se ljudje bojijo in v čem je problem:

  1. zakonodajalcu očitajo, da ga niso zanimale toliko spodbujanje investicij, kot pa RAZLASTITVE.
  2. Nasprotniki tega zakona se upirajo na podobne primere v Nemčiji, Italiji in Franciji – v teh državah skrbijo tudi za investicije, naš zakon pa se menda osredotoča zgolj na razlastitve.
  3. Čeprav ministrstvo zatrjuje, da je zakon sprejet izključno za pospešitev gospodarstva, se nasprotniki s tem ne strinjajo. Po njihovem predlog vsebuje škodljivo možnost RAZLASTITVE že, če se “ugotovi” javna korist ( to se je dogajalo v času Jugoslavije – se še spomnite?), ali morda za namen pospešitve gospodarske rasti ali večjega zaposlovanja. Torej – če tisti, ki odločajo želijo vzeti nekomu zemljo, jo menda na podlagi teh določil lahko!
  4. V Sloveniji obstaja že več mehanizmov za spodbujanje investicij in zato se nasprotnikom zdi ta zakon napisan samo za to, da se menda pride do lažjih razlastitev.
  5. Problem predstavlja namreč dejstvo, da so razlastitve mogoče tudi, če se zagovarja korist večje gospodarske rasti, povečanje zaposlovanja ali regionalni razvoj. To pa pomeni, da zakon posredno poskuša pokazati tudi učinke zasebnih investicij – ki pa niso tako očitne, kot pri javnih investicijah, kjer je javna korist očitna.
  6. Javna korist ne bi smela biti razlog za poseg v LASTNINSKO PRAVICO, menijo nasprotniki zakona. Še bolj se bojijo zasebnih investitorjev, ki bi menda lahko na podlagi tega zakona razlaščali prebivalstvo.
  7. Zakon menda predvideva razlastitve samo v skladu z zakonom o urejanju prostora. To pa po drugi strani lahko spet pomeni, da se prostorski akti občin spremenijo, če bi bilo potrebno, kaj ne?

Kakorkoli – po razpravi poslancev v DZ, jih je skoraj polovica menila, da je ta zakon v neskladju z ustavo. Če je temu res tako, bodo najbrž zahtevali ustavno presojo.

Do tedaj pa, dragi naši, uživajte na svojih tratah, kidajte sneg, se veselite sonca, saj vas še niso razlastili v imenu javnega dobrega!