Se je začel boj za slovenski jezik?

Foto: SPIRIT Slovenia, Slovenian Alps - Paviljon, ki se je iz Milana preselil v Mursko Soboto.

Nikar verjeti, ker smo tako prvorazredni in drugorazredni, da smrdi že do neba! Eni ne smejo v imenu uporabiti črke x, drugi so kaznovani, ker v naši abecedi ni črke ć (in je pač ne uporabijo na zapisu na računu).

Ministrstvo za kulturo se je obregnilo na ime, ki ga je izbrala občina Murska Sobota za paviljon z milanskega Expa – Expano. Ministrstvo sporoča, da ime ne zadošča zakonu o javni rabi slovenščine.

Kaj res? Kako pa je z javno rabo slovenščine v Ljubljani, Velenju in drugod po Sloveniji, ko nas trgovci, gostinci niti ne razumejo, saj ne govorijo slovensko?

Za Mursko Soboto so nekje našli 18. člen o javni rabi slovenščine. In kaj med drugim sporoča ta člen:

“obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ali drugi poslovni prostori, ki so poimenovani drugače kot z registriranim imenom ali firmo pravne osebe zasebnega prava oziroma z imenom in priimkom fizične osebe, so poimenovani v slovenščini”.
Mislimo, da bi se o tem lahko pogovarjali kar po celi Sloveniji – koliko pa je še slovenskih imen za podjetja, lokale, trgovine in podobno?

Ministrstvo kot neustrezne šteje besede, kjer se uporablja tuja črka in je zapisana na neslovenski način.

Torej, kolikor nam je znano v našem jeziku ni črk – ć, đ. In besede napisane s tem dvema črkama so prav gotovo neslovenske – napisane na neslovenski način, če je komu ljubše!

To je povsem jasno in dokazljivo. Zakaj jih torej moramo uporabljati, če se borimo za naš jezik?

Spet ugotavljamo – dvoličnost res nima mej in ostaja prvo razrednost in morda že tretje razrednost, se vam ne zdi?

Več si lahko preberete TUKAJ!