Ker že nekaj časa opažamo padanje cen nepremičninam, smo se odločili, da o vzroku tega trenda povprašamo Suzano Kavaš, ki se s tem problemom poklicno ukvarja.
“V kraju Pesje, med Velenjem in Šoštanjem, kjer živim s svojo družino, se veselim vsakega dneva, ponosna na svojo hčerko in svojega partnerja, dom, ki sva ga ustvarila skupaj. Svojo hčerko z besedami in zgledi usmerjava na pot spoštovanja, pravičnosti, poštenosti, delovnih navad, spodbujanja raziskovanja in ustvarjanja.”
Nam lahko poveste, na katerem področju gradbeništva delujete in s čim se ukvarjate?
Najprej bi želela poudariti, da rada rešujem težke in zapletene situacije, predvsem pa rada pridem do zadanega cilja. Rada delam z ljudmi in jim po svoji moči pomagam. Po duši sem podjetnica in rada delam veliko ter produktivno. Delujem na področju gradenj. Pri tem mi je v veliko pomoč moj partner Peter, ki dnevno dela na gradbiščih, ki so odprta. Sama več časa preživim s hčerko, ki obisukje vrtec. Osebno bolj delujem na področju trga nepremičnin, ki se sedaj prebuja.
Kakšno je stanje nepremičninskega trga v Savinjsko Šaleški regiji?
Tukaj bi želela uvodoma poudariti, da se je slovenski nepremičninski trg v zadnjem letu močno prebudil. Posledica tega so številne transakcije in višje cene stanovanj. Cene pred krizo so bile sicer še nekoliko višje, a sepo moji oceni vedno bolj približujemo vrhuncu iz leta 2007. Po poročilu Geodetske uprave Republike Slovenije je bilo mogoče lani zaznati prve zametke rasti in pospešenih transakcij na nepremičninskem trgu. Po tem, ko so cene nepremičnin v letu 2015 dosegle dno, se je leta 2016 trg precej prebudil, zlasti v zadnjem četrtletju 2016. Znano je tudi, da se bodo nekatere posplošene tržne vrednosti nepremičnin v registru Geodetske uprave Republike Slovenije v prihodnjih dneh spremenile. Stanovanjske se bodo predvidoma zvišale, znižale se bodo vrednosti nekaterih poslovnih prostorov. Koliko se bodo spremenile, predlagam, da to vsak zainteresirani preveri na spletni strani geodetske uprave. Kaj bo to pomenilo za posameznika. Ne prav veliko. V kolikor bo kdo prodajal nepremičnino bo morda imel v novi posplošeni tržni vrednosti nepremičnine eno potrditev več o višji vrednosti te nepremičnine. To vrednost pa uporabljajo tudi banke za dajanje hipotekarnih posojil. Ta vrednost ni relevantna pri odmeri davkov, ki so vezani na nepremičnine.
Nepremičninski trg se je prebudil tudi v Savinjsko Šaleški regiji. Že v letu 2016 je bilo zaznati povečanje prodaje stanovanj, tukaj govorim o širšem območju Celjske regije, in sicer za 18 odstotkov. Pri tem mislim na skupno število tako novih stanovanj kot tudi starih stanovanj. Temu se prinližujemo tudi pri številu transakcij na področju prodaje stanovanjskih hiš. Glede povprečne cene vrednosti nepremičnin so te na Celjskem pod slovenskim povprečjem, in sicer okvirno 1.130 eur na kvadratni meter.
Kako lahko pride mlada družina do stanovanja, če ima nizke prihodke?
Žal je veliko mladih družin v situaciji, ko si nakupa nepremičnine ne more privoščiti zaradi svojega finančnega statusa. Dejstvo, da je banke ponujajo stanovanjska posojila in sicer s hipoteko. Zaradi služb, ki niso za nedoločen čas, pa mladi tudi težko pridejo do posojila za stanovanje. Tukaj se ne bom dotaknila pogojev oziroma obrestnih mer, ki jih banke ponujajo. Ostala bom zgolj na ravni zmožnosti nakupa nepremičnine.
Tako veliko mladih družin prebiva v stanovanjih, ki jih ima b v najemu. Možnosti so tudi dostop do stanovanj na podlagi neprofitnih najemnin. V Velenju so možnosti za rešitev stanovanjskega problema, ne moremo reči, da niso. Je pa stvar vsakega posameznika, kakšno nepremičnino želi. Kakšne so njegove želje in zmožnosti. Kjer je tudi nemajhen razkorak. Vsekakor je bolje poskrbeti za streho nad glavo, kot za npr. avto v vrednosti nad 30.000 eur, oziroma telefon, ki stane več kot 800 eur. Tukaj tudi opažam, da nekateri mladi žal ne sledijo svojim zmožnostim, nimajo postavljenih prioritet in raje ustvarjajo videz navzven.
Zaradi česa se po večini prodajajo družinske hiše? Je za to krivo drago vzdrževanje? Ali pa lahko vzroke iščemo drugje?
Dejstvo je, da so naši predhodniki hiše gradili tako, da so ustvarili možnost bivanja tudi za svoje otroke. Tako so te hiše postale praktično male večstanovanjske hiše. Vendar so se zaradi služb mlajši oziroma otroci večinoma odselili drugam, hiše so ostale napol prazne. V njih tako v večini primerov bivajo starši oziroma dve osebi, ki hišo zaradi starosti težje vzdržujejo. Vzroke tako lahko iščemo v prvi vrsti v dragem vzdrževanju, so pa tudi drugi razlogi osebne narave.
Ker smo v novem letu, kakšni so vaši poslovni načrti za prihodnost in kje se vidite čez pet let?
Moj uspeh je moja družina. Vedno pravim, da je življenje maraton, tek na dolge proge. Sem še mlada in me čaka veliko dela. Zato ne bi mogla govoriti o tem, kje se vidim čez pet let. Bom samo rekla, da je moj moto, nikoli ne odnehaj. Želim razvoj na vseh področjih. Želim in sledim vrednotam, ki so utemeljene na spoštovanju človekovega dostojanstva, človekovih pravic, ki spoštujejo življenje, podpirajo družino, materinstvo in očetovstvo ter skrbi, da bomo oziroma bodo imeli mladi perspektivo. Le to nas bo ohranilo, skupaj, kot narod. Po naravi sem optimistka in verjamem, da se da čisto vse doseči, če se človek res in iskreno potrudi, le odnehati ne smemo.
Za odgovore se vam najlepše zahvaljujemo in vam, ter vaši družini, želimo vse dobro v novem letu.
