Odvetnica in izr. prof. dr. Sara Ahlin Doljak, predavateljica na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, je na družbenih omrežjih delila iskreno osebno izpoved o svojem pogledu na evtanazijo. Njeno pričevanje prihaja v času, ko se Slovenija pripravlja na referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Pred osmimi leti je Ahlin Doljakova doživela težko zdravstveno preizkušnjo – zaradi zapletov je potrebovala traheostomo in gastrostomo. Ob izčrpanosti in bolečinah je v trenutku stiske na oddelku intenzivne nege zaprosila za konec trpljenja. A, kot je pojasnila, ni si želela smrti, temveč olajšanja in miru.
“Zdravniki so razumeli mojo stisko. Tisto noč sem prvič po dolgem času mirno zaspala,” je zapisala.
Naslednje jutro se je zbudila z občutkom, da življenje kljub vsemu še bije v njej – in takrat je izrekla svoj notranji ‘da življenju’. S podporo družine, zdravnikov, prijateljev in sodelavcev je postopoma našla moč in smisel za naprej.
Njena zgodba je pretresljiv opomin, da bolniki v stiski potrebujejo predvsem sočutje, strokovno pomoč in učinkovito paliativno oskrbo – ne pa zakona, ki bi legaliziral smrt.
Referendum 23. novembra: dan simbolnega pomena
Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo potekal v nedeljo, 23. novembra. Datum sovpada z državnim praznikom – dnevom Rudolfa Maistra – in krščanskim praznikom Kristusa Kralja vesoljstva.
Kot je poudaril Aleš Primc, voditelj koalicije Proti zastrupitvi bolnikov, gre za dan, ki “simbolizira dvojno zmago – zmago Maistra nad okupatorjem in zmago življenja nad smrtjo”.
Za razpis referenduma je bilo zbranih 43.850 podpisov, kar jasno kaže, da gre za vprašanje, ki presega politiko in zadeva temeljne moralne vrednote družbe.
“Ključno je, da bolnim in trpečim zagotovimo pravo pomoč – paliativno oskrbo, ne pa injekcije strupa,” opozarjajo pobudniki referenduma.
Spletno uredništvo
