Na 120. izredni seji Državnega zbora je bila znova v ospredju ena od najbolj perečih tem slovenskega razvoja – neučinkovito prostorsko načrtovanje in zapletena gradbena zakonodaja. Poslanci so razpravljali o sistemu, ki investitorjem, občinam in državi povzroča zamude, goro papirjev in izgubo živcev – ter s tem duši razvoj države.
Ko načrt traja dlje kot gradnja
V Sloveniji je biti investitor pogosto tek na dolge proge. Priprava občinskih prostorskih načrtov traja tudi več kot desetletje, mnogi projekti pa obtičijo v administrativnih slepih ulicah. Kljub obljubam o digitalizaciji in poenostavitvah se postopki podaljšujejo, zakoni se razlagajo različno, pristojni organi pa pogosto niso usklajeni.
Rezultat? Izgubljen čas, denar in zaupanje v državo.
Rešitev: manj zakonov, več zdrave pameti
Poslanska skupina SDS je predlagala trinajst priporočil za prenovo sistema prostorskega načrtovanja, gradnje in legalizacije. Med njimi so poenotenje zakonodaje, popolna digitalizacija postopkov, razumni roki in jasna pravila pri odstopanjih gradnje.
Predlogi vključujejo tudi poenostavitve za manjše objekte, krajše postopke legalizacij ter več pristojnosti občinam.
Čeprav vlada predlogom ni nasprotovala, je koalicija razpravo o njih ustavila že na odboru – brez glasovanja.
Birokratski labirint z resničnimi posledicami
Posledice takšnega sistema čutimo vsi: projekti se zamikajo, investicije bežijo v tujino, stanovanjska kriza pa se poglablja.
Slovenija potrebuje zakonodajo, ki bo pregledna, hitra in razvojno usmerjena, ne pa takšno, ki zaduši vsako pobudo v kupu papirjev.
Čas je za politično voljo
Izredna seja je le še enkrat potrdila, kar v praksi vemo že dolgo – sistem je neučinkovit. A brez politične volje se nič ne bo spremenilo.
Prihodnja vlada bo morala končno poskrbeti, da bo prostorsko načrtovanje postalo orodje razvoja, ne pa še ena slovenska zgodba o tem, kako birokracija raste hitreje kot hiše.
Spletno uredništvo
