V Idrijskih Krnicah je potekal vsebinsko izjemen pogovorni večer o kmetijstvu, ki ga je organiziral Forum za kmetijstvo in podeželje Slovenske demokratske stranke.
Dogodek je združil lokalne pridelovalce, predstavnike strokovnih kmetijskih organizacij in občane, ki jih skrbi prihodnost slovenskega kmetijstva.
Pred samim pogovornim omizjem je potekal obisk lokalnih kmetij, kjer so se organizatorji, Forum za kmetijstvo in podeželje SDS in sodelujoči lahko neposredno na terenu še dodatno seznanili z razmerami, v katerih danes na Idrijskem delujejo slovenski kmetje. Prav na kmetijah se najjasneje pokažejo težave, s katerimi se kmetje vsakodnevno soočajo, od zahtevnega reliefa in vremenskih razmer do birokratskih omejitev in pritiska trga. Kljub vsem izzivom pa kmetje na tem območju vztrajajo iz ljubezni do slovenske zemlje, do domače pridelave in do ohranjanja podeželja. Še posebej spodbudno je, da številni med njimi aktivno vključujejo in spodbujajo mlajšo generacijo v družini, da nadaljuje tradicijo kmetovanja in skrbi za prihodnost slovenskega podeželja.
Na pogovornem omizju so se nato srečali še z ostalimi tamkajšnjimi kmeti in v razpravi v kateri so sodelovali dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in nekdanji minister za kmetijstvo, Janez Lapajne iz Kmetije pr’ Krnčanu, Katja Prezelj iz Kmetije pr’ Kendu, odpirali trenutno najbolj pereče teme v kmetijstvu in predlagane rešitve, ki jih je pripravil Forum za kmetijstvo in podeželje SDS.
Osrednja tema uvodnega dela pogovora je bil nedavno potrjen EU-Mercosur sporazum, ki sproža burne odzive v kmetijskih krogih.
Dr. Jože Podgoršek je na omizju jasno izpostavil stališče: »Podpis sporazuma Mercosur bi poslabšal položaj slovenskih kmetov, saj bi povečal uvoz cenejših kmetijskih proizvodov in poslabšal konkurenčni položaj domače proizvodnje.« Takšno mnenje je večkrat podprl v vseh javnih izjavah, kjer je opozoril, da z uvedbo sporazuma obstaja nevarnost uvoza živil, ki niso pridelana po enakih standardih kot v EU.
Dogodek je vključeval živahno razpravo o tem, kako lahko slovenski kmeti ohranijo konkurenčnost na trgu in hkrati vzdržujejo najvišje standarde kakovosti in okoljske trajnosti.
V nadaljevanju sta gospa Prezelj in gospod Lapajne predstavila realno situacijo kmetovanja v hribovitih Idrijskih Krnicah. Oba sogovornika sta izpostavila specifične izzive, s katerimi se soočajo hribovski kmetje in sicer omejena površina za obdelavo, večji stroški pridelave in negotovost pri dostopu do podpore in razpisov.
Prezeljeva je poudarila, da je kljub vsemu sirarstvo na Idrijskem prepoznavna panoga, ki ima potencial za razvoj in prodor na širši trg, vendar je brez prilagojenih strategij in spodbujanja to težko doseči. Lapajne je dodal, da kmetje pogosto niso slišani pri oblikovanju politik, ki neposredno vplivajo na njihovo delo.
Tema razpisov za srednje in hribovske kmetije je sprožila vprašanje, ali trenutni razpisi ustrezno nagrajujejo prizadevanja in vlaganja kmetij. Omenjeno je bilo, da razpisni pogoji pogosto ne odražajo specifičnih realnosti gorskega kmetovanja.
Kot mlada prevzemnica kmetije je Prezeljeva izpostavila, da morajo biti razpisi bolj ciljno usmerjeni, da bi spodbudili nove generacije, ki želijo prevzeti družinske kmetije in jih razvijati v inovativne in konkurenčne enote.
Vsi trije sogovorniki so se strinjali, da je birokracija ena največjih bremen slovenskih kmetov. Podgoršek je izpostavil, da KGZS preko svetovalnih služb nudi konkretno pomoč kmetom pri razumevanju in izpolnjevanju zahtev, vendar je poudaril, da je nujno potrebna reforma sistema, ki bi bil bolj prilagojen realnim pogojem v praksi.
Na koncu razprave so se dotaknili tudi problematike divjadi, ki močno vpliva na kmetijsko proizvodnjo. Prezeljeva in Lapajne sta opozorila, da divjad povzroča visoke stroške in izgub pridelka, zato si želita konkretnejših ukrepov s strani države. Podgoršek je podprl stališče, da so potrebne dolgoročne, usklajene rešitve, ki bodo kmete zaščitile pred nenehnimi izgubami.
Pogovorni večer v Idrijskih Krnicah je ponudil odprt, celovit in konstruktiven dialog o aktualnih izzivih slovenske kmetijske politike. Udeleženci so jasno izrazili stališča o Mercosur sporazumu, težavah hribovskega kmetijstva, razpisih, mladih prevzemnikih, birokraciji in problematiki divjadi ter s tem prispevali k pomembni razpravi o prihodnosti slovenskega podeželja. Ob tem pa je bilo izpostavljeno tudi jasno sporočilo, da so za resnične spremembe nujno potrebne politične spremembe v državi. Slovenijo in Ministrstvo za kmetijstvo morajo voditi ljudje, ki kmetijski sektor razumejo, imajo znanje tudi iz prakse in bodo znali ter hoteli zaščititi slovenskega kmeta, ne pa ga dodatno obremenjevati in potiskati na rob preživetja.
Kot je poudaril tudi prisotni poslanec Državnega zbora RS Andrej Poglajen, mora imeti Slovenija jasen in dolgoročen cilj prehranske suverenosti. Slovenski kmet namreč ni zgolj proizvajalec hrane, temveč je garant za zdravo in kakovostno prehrano, za ohranjeno, urejeno in negovano krajino ter za vitalno podeželje, brez katerega ni uravnoteženega razvoja države.
Spletno uredništvo VIR: Forum za kmetijstvo in podeželje SDS
