Včerajšnja 60. izredna seja Državnega zbora, kjer so obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor.
Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Branko Grims. Stališče objavljamo v celoti:
“Zakon o volilnih okrajih je sedaj tisto, s čimer uresničujemo odločbo Ustavnega sodišča. Rok za to je že potekel, zakon bi se moral sprejeti že do novega leta, vendar ker smo imeli pred tem v postopku dve spremembi zakonov o volitvah, ki je v bistvu temu nadrejen, se je seveda s tem zakonom počakalo.
Zakon je odraz kompromisa. V volilnem sistemu je vedno potrebno iskati kompromis in v danem primeru, ko gre za oblikovanje volilnih okrajev, je to kompromis med različnimi kriteriji, ki so potrebni pri oblikovanju volilnih okrajev. Eden od njih, v danem primeru je bil odločilni, je število prebivalcev oziroma volivcev. Ostali kriteriji so zgodovinske povezave, pa dnevne, migracijske povezave, skupni projekti, vse tisto, kar v zavesti ljudi oblikuje neke enote, ki so v Sloveniji dokaj ostro izražene zaradi same konfiguracije terena in seveda zaradi tega, ker je v Sloveniji od leta 1945 vse do osamosvojitve in še nekaj časa po tem, bila Slovenija razdeljena na sorazmerno majhno število tako imenovanih kardiljanskih občin, ki jih v določeni meri odraža še današnja ureditev upravnih enot. Vse to seveda je oblikovalo določene povezave, določene skupne interese in vsi ti so tisto, kar je potrebno upoštevati pri oblikovanju volilnih okrajev.
V danem primeru se je iskal kompromis, da bi se temu sledilo v kar največji možni meri. To je znotraj obstoječega volilnega sistema, znotraj obstoječe ustavne ureditve. Vemo, da imamo v ustavi kreiran člen, ki zapoveduje proporcionalni volilni sistem. Če bi hoteli zares delati velike premike, ki bi šli v smeri bolj stabilnega, kar bi potrebovalo gospodarstvo, bolj razvojnega volilnega sistema, kjer bi na dan volitev bilo tudi jasno kdo je izvoljen in kdo je opozicija, pa bi bilo potrebno poseči v ustavo. Toda za to je potrebnih vsaj 60 glasov in to je naloga za kdaj drugič.
Danes smo vezani na ustavni red in na obstoječ volilni zakon. Se pravi, vse kar je možno narediti, je sprejeti tiste osnovne popravke, ki odpravljajo prav te največje razlike med volilnimi okraji. Zdaj pa nekaj besed o tem. Ves čas, ko se je to odvijalo, poslušamo kako so te spremembe v korist SDS. To lahko reče samo nekdo, ki, oprostite, res nima pojma o volilnem sistemu ali pa se dela, da nima pojma in namerno zavaja. Kajti kateri pa so največji volilni okraji v Sloveniji? Prav tisti, v katerih so bili izvoljeni kandidati SDS. Predsednik SDS Janez Janša je bil izvoljen v, po številu volivcev in prebivalcev največjem volilnem okraju, to je bil okraj Grosuplje. Delitev tega okraja, njegovo bistveno zmanjšanje sedaj pomeni, da bo v praksi on kot najbolj ugleden član stranke, nagovarjal bistveno manjše število ljudi. In podobno je tudi v drugih velikih okrajih, kar pomeni, da je ta odločba ustavnega sodišča in seveda na njej utemeljena sprememba, to se pravi delitev teh največjih volilnih okrajev, dejansko v škodo SDS.
Kako potem lahko nekateri vztrajno tukaj trdijo in to sem že enkrat zavrnil, tudi na seji odbora, da je to v korist SDS. Oprostite, trditi, da če razdelimo volilni okraj, ki je največji in v katerem bo sedaj lahko recimo predsednik stranke nagovarjal bistveno manjše število ljudi in bo zato logično tudi iztržek za stranko nekoliko nižji, da je to v korist SDS – to lahko reče samo nekdo, ki ga vodi ali popolno neznanje ali pa preprosta človeška zavist oz. če želite tudi neumnost. Predlagal bi, da s tovrstno demagogijo nehamo.
Okraji takšni kot so, so odraz konfiguracije terena v Sloveniji, ki je danost, ki jo je treba objektivno upoštevati. Če daš prednost samo številu volivcev, dobiš popolnoma nelogične volilne okraje, kar smo si lahko na nekaterih poskusih, ki ga je pripravilo tudi ministrstvo v preteklosti tudi ogledali. Pa so bili povezani med sabo deli Slovenije, ki zahtevajo 20 kilometrski ovinek, zato da prideš iz enega konca na drugi. To ni, oprostite, zaokrožen volilni okraj. Ali pa da je bila na sredini okraja čez 2 tisoč metrov visoka gora in podobno. To niso takšni okraji, kot bi morali biti. Zato, kot rečeno, je zakon kompromis. Kompromis narejen po največji možni meri v dobri veri in predlagam, da ga sprejmemo. Če bo pa kdaj 60 glasov za drugačne, bolj radikalne spremembe, pa verjemite, da bi ob spremembi Ustave, ki bi iskala ustrezen kompromis, ki bi bil razvojen, ki bi naredil stabilno ekonomsko okolje v Sloveniji, sam osebno in moja stranka z veseljem pri tem sodelovali, ampak to je naloga za bodočnost.”
