V Poslanski skupini SDS so predlagali zakonodajni predlog, ki bi dovolil delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev nadaljevanje dela ob hkratnem prejemanju polne starostne pokojnine. Delodajalci bi imeli možnost obdržati kvalificirane delavce s posebnimi znanji in izkušnjami tudi po njihovi upokojitvi, venda je bil predlog zakona zavrnjen v zakonodajnem postopku.
Poslanec Jože Tanko je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z delom upokojencev in polno starostno pokojnino.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo spodaj:
Spoštovani,
Zakon o urejanju trga dela določa, da lahko vsi upokojenci, razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali delno predčasno pokojnino, saj so še delovno aktivni, opravljajo začasno ali občasno delo, ki se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
Upokojenci lahko delo opravljajo v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, izjemoma se lahko do trikrat letno opravi tudi 90 ur v koledarskem mesecu, pri čemer lahko seštevek vseh ur opravljenega začasnega in občasnega dela znaša največ 720 ur v koledarskem letu. Neizkoriščenih ur preteklega meseca se ne more prenašati v naslednji koledarski mesec.
Po poročanju in podatkih iz meseca novembra več kot polovica upokojencev živi s pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. Prag tveganja revščine pa za enočlansko gospodinjstvo znaša 827 EUR. Ne glede na letne in zimske dodatke ter redne in izredne uskladitve pokojnin se upokojenci, ob visoki inflaciji, soočajo s težkim socialnim in gmotnim položajem.
Skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je trenutno že v veljavi t. i. delna pokojnina, ki je namenjena zavarovancem za lažji prehod iz aktivnega statusa v status uživalca pokojnine. V času uživanja delne pokojnine ima oseba hkrati dva statusa, in sicer zavarovanca in uživalca pokojnine. Od 1. 1. 2020 dalje se delna pokojnina, odmerjena od starostne ali predčasne pokojnine, do dopolnitve 65 let ne poveča več za 5 %. Uživalci delne pokojnine, povečane za 5 %, obdržijo pravico do takšnega izplačila tudi po 1. 1. 2020 do dopolnitve starosti 65 let. Po preteku treh let prejemanja delne pokojnine, povečane za sorazmerni del od 40 % starostne pokojnine, uživalcu pripada delna pokojnina, povečana za sorazmerni del od 20 % starostne pokojnine.
Mnogi upokojenci bi nadaljevali z delom pri istemu ali drugemu delodajalcu, pri čemer ne bi nič bolj obremenil pokojninske ali zdravstvene blagajne kot tisti, ki so se odločili, da bodo preostanek preživeli »na kavču«.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo v zakonodajni postopek vložili predlog zakona, ki bi delavcem, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, omogočiti nadaljevanje delovnega razmerja ob hkratnem prejemanju polne starostne pokojnine. Delodajalci pa bi imeli možnost, da dobre delavce in delavce s posebnimi znanji in izkušnjami, obdržijo tudi po njihovi upokojitvi. Predlog zakona je je bil v zakonodajnem postopku zavrnjen.
Glede na navedeno sprašuje sledeče:
- Zakaj Vlada Republike Slovenije ne podpira možnosti nadaljevana delovnega razmerja ob hkratnem prejemanju polne starostne pokojnine?
- Ali Vlada Republike Slovenije meni, da bi se z navedenim ukrepom zmanjšala potreba po socialnih transferjih? Če da, za koliko
- Zakaj se Vlada Republike Slovenije ob nasprotovanju sklicuje na t. i. dvojni status, ki pa je že uveljavljen v slovenskem pravnem redu?
- Kako bi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja ob hkratnem prejemanju polne starostne pokojnine vplivala na državni proračun, pokojninsko in zdravstveno blagajno?
- Kateri upokojenec je za pokojninsko in zdravstveno blagajno boljši, tisti, ki nadaljuje z delom ali tisti, ki postane »profesionalni upokojenec«?
- Se Vladi Republike Slovenije zdi primerno, da je upokojenec, ki nadaljuje z delom še 3 leta po upokojitvi prikrajšan za 21,6 pokojnin, tisti, ki pa dela še 6 let po upokojitvi pa kar za 50,4 pokojnine?
- Kako bi, po mnenju Vlade Republike Slovenije, možnost nadaljevanja delovnega razmerja ob hkratnem prejemanju polne starostne pokojnine vplivala na gmotni in socialni položaj oseb v tretjem življenjskem obdobju?
Spletno uredništvo
