Zakaj centralizacija in ne decentralizacija?

Poslanec Jožef Lenart je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z ustanovitvijo pokrajin.

Poslansko vprašanje se nahaja v nadaljevanju.

Spoštovani,

v vaši koalicijski pogodbi je pod šesto točko »Policentričen regionalni razvoj, v odstavku – skladen in enakomeren regionalni razvoj« navedeno, da si bo Vlada Republike Slovenije prizadevala za pospešitev vzpostavitve regij v državi, kar bo omogočilo decentralizacijo razvoja na področju vseh vrst politik: »Prizadevali si bomo za pospešitev vzpostavitve regij v državi, kar bo omogočilo decentralizacijo razvoja s ciljem boljšega zagotavljanja javnega interesa. Prenovili bomo zakonodajo s področja regionalnega razvoja s ciljem boljšega zagotavljanja javnega interesa.«

Verjamem, da se vsi zavedamo pomena decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja države. A dejstvo je, da je severovzhodni del Slovenije v primerjavi s centralnim oziroma osrednjim delom ter prestolnico Slovenije precej infrastrukturno zanemarjen in tudi vedno bolj izseljen. Zato so tudi deli Podravja (Haloze), Prekmurja in Goričkega ter drugi naši hribi neobdelani, prebivalstvo pa se s podeželja še vedno izseljuje v mesta. Delni vzrok za to so še vedno tudi slabe cestne povezave na severovzhodnem delu Republike Slovenije – na primer manjkajoča obvoznica oziroma hitra cesta Ptuj – Ormož.

Leta 2008 se je v Ljubljano na delo vozilo okrog 107.000 dnevnih delovnih migrantov, leta 2018 pa že okrog 127.000. Takšna številka, ki kaže na 20 odstotno povečanje v zadnjih 10 letih, je vzrok za alarm, ker se bo vsak čas zgodilo, da bo Ljubljana prenatrpana in tudi ekološko ogrožena.

Prav tako pa je omenjena številka pokazatelj centralizacije delovnih mest. V Ljubljani je vedno več zaposlovalcev, medtem ko jih je v severovzhodnem delu Slovenije sorazmerno manj. Večina sedežev velikih podjetij in korporacij je bila v zadnjih 10 letih s Štajerske preseljena v Ljubljano, zato se je tam ustvaril in se še dogaja močan denarni tok pa tudi investicijski kapital se je v zadnjih 10 letih pospešeno vlagal v osrednjem delu Slovenije. Glede na navedeno je tam neprimerno večji razvoj kot v ostalem delu Slovenije, v bolj ruralnih okoljih. Zaradi vsega navedenega menim, da vam decentralizacija ne uspeva. Pogoj za to, da bi se država enakomerno razvijala, je tudi ustanovitev pokrajin.

Združenje občin Slovenije je z dopisom z dne 16. 1. 2023, ki ga je naslovilo na Ministrstvo za javno upravo, poslalo »poziv za nadaljevanje aktivnosti za ustanovitev pokrajin«, v katerem opozarjajo, da se oddaljujemo od enakomernega razvoja in da so regije nujne, da bi se lažje zagotavljajo ter izvajalo regijske projekte. Prav tako so prosili za sklic sestanka, kjer bi se nadaljevala razprava o tej, za enakomeren razvoj ključni tematiki.

Ministrica za javno upravo je na svoji predstavitvi v Državnem zboru RS dne 30. 5. 2022 zagovarjala ustanovitev 12 pokrajin, ki bi nastale iz 12 statističnih regij: »V luči reorganizacije upravnih enot, ki jo jaz vidim tudi v okviru dvanajstih razvojnih statističnih regij, ki jih že imamo, mogoče lahko tudi v tej luči iščemo ta policentrični regionalni razvoj. Jaz, meni je znano, da že vrsto let ni političnega soglasja glede tega, kaj bi pokrajine, morebitne pokrajine, naj počele; ni soglasja niti o številu teh pokrajin, niti o mejah teh pokrajin, ampak vseeno, lahko pa razmišljamo, da te pokrajine mogoče ne bi bile politične pokrajine, ampak mogoče bolj administrativne pokrajine, ki bi opravljale neke upravne administrativne naloge, torej, naloge, ki bi jih prenašal tako iz države ravni, kot tudi z lokalne ravni, na regionalni razvoj.« Od nastopa mandata akutalne vlade je minilo že 8 mesecev, aktivnosti Vlade Republike Slovenije za ustanovitev pokrajin pa so nične.

V že zgoraj navedenem zavrnilnem mnenju o paketu pokrajinske zakonodaje je Vlada Republike Slovenije navedla, da ustanovitev 15 pokrajin z dodatno pokrajino s posebnim statusom razvodeni utemeljitve predlagatelja, da gre za teritorialno, upravno politično in fiskalno decentralizacijo, ker ne bi doprinesla k pospešenemu razvoju države ter ker bi morali biti razvojni gospodarski in finančni učinki decentralizacije po reorganizaciji večji, kot če te ne bi bilo. Prav tako je vlada kot razlog za nepodporo regijam, kot so jih predlagale lokalne skupnosti skozi predlog Državnega sveta, utemeljila s tem, da ni primerno, da bi Ljubljana bila s tem predlogom prikrajšana in »osamljena«, ker bi postala samostojna pokrajina.

 

Glede na navedeno Vlado Republike Slovenije sprašuje:

Spletno uredništvo