Na Velik četrtek se Slovenci spominjamo zadnje Jezusove večerje. Po tej večerji je sledilo grozovito Jezusovo trpljenje. Smrt in potem vstajenje od mrtvih.
Kmetje na veliki četrtek ne delajo več na zemlji. Dovoljeno je pospraviti okoli hiše in večina gospodinj očisti okna, ter opere zavese.
Nekdaj so na ta dan ribali pod. Tedaj so bile za pod položene deske, ki jih je bilo potrebno vsake toliko ribati s sirkovo krtačo. To so opravile ženske kleče.
Po hiši je zadišalo po svežini. Družine so zvečer molile Rožni venec.
V soboto bodo mladi fantje že zelo zgodaj zjutraj nesli gobo k “žegnju”. S prižgano gobo potem odidejo po domovih, kjer gospodarji z dimom gobe blagoslovijo hiše in hleve.
Tudi gospodinje so čakale na gobo, saj so z njo podkurile v štedilnikih, na katerih so potem kuhale jedila za k blagoslovu.
V loncih so tako brbotale šunke, pa jajca, včasih tudi kakšen “konc” domače klobase. Iz pečice je dišalo po potici in belem kruhu.
Vse jedi so zložile v košaro. Tako se je notri znašla korenina hrena, jajca, šunka, potica in kruh.
Na košaro so položile vezen prtiček in šopek pomladnega cvetja. Potem so odhitele na blagoslov jedil.
Danes je seveda malo drugače, čeprav so misli ob tem prazniku enake – to je družinski praznik. Srečujejo se sorodniki in malo poklepetajo o novostih v družinah.
Želimo vam mirne in tople dni, ter prisrčno praznovanje Velike noči. Bog vas blagoslovi.
