V koalicijski pogodbi se je vladajoča koalicija zavezala k spoštovanju socialnega dialoga in obuditev socialnega partnerstva ter delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, vendar v praksi usklajevanja in sodelovanja s slednjim v resnici ni.
Poslanka Anja Bah Žibert je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z vlogo Ekonomsko socialnega sveta pri sprejemanju vladnih zakonov.
Za vas spodaj objavljamo poslansko vprašanje v celoti.
V koalicijski pogodbi se je vladajoča koalicija zavezala, da se bo za uveljavljanje ustavnega načela socialne države borila proti revščini in socialni izključenosti, ter se zavezala k spoštovanju socialnega dialoga in obuditev socialnega partnerstva in delovanja Ekonomsko-socialnega sveta.
Kot vse kaže pa pri sprejemanju ključnih zakonodajnih predlogov te vlade Ekonomsko socialni svet (ESS) bodisi ni bil pritegnjen v zakonodajni postopek bodisi njegovi predlogi niso bili upoštevani. V medijih smo tako zasledili naslednje zapise:
»Vlada sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi brez ESS: “To je nesprejemljivo”;
»Delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta, smo bile včeraj prekmedijev seznanjene z enostransko potezo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o začetku javne obravnave predloga novele Zakona o delovnih razmerjih. Potezo ministrstva razumemo kot povsem nesprejemljivo in neobičajno, saj pogajalska skupina, imenovana na podlagi sklepa Ekonomsko socialnega sveta (ESS), uradno ni zaključila s pogajanji. Ministrstvo, pristojno za delo, kot varuh socialnega dialoga, s tem dejanjem ponovno krši temeljna pravila delovanja ESS, kot tudi dogovor o načelih dela pogajalske skupine ESS. Delodajalska stran je bila v teh pogajanjih v izrazito neenakopravnem položaju in izigrana, saj so bila ministrova zagotovila in dogovori o pogajanjih dokončno prekršena. Zato ostro nasprotujemo takšnemu ravnanju, ki onemogoča socialni dialog, iskanje kompromisov in doseganje čim širšega konsenza o predlaganih zakonodajnih rešitvah.«
Brez sodelovanja ESS je bil sprejet tudi Zakon o državni upravi, ESS je skupaj s sindikati usklajeno zahteval umik Zakona o zavodih in še bi lahko naštevali.
Dne 28.6.2023 smo v medijih lahko prebrali naslednje: »zastoj delovanja ESS, do katerega je prišlo, potem ko se premier Robert Golob ni udeležil za petek napovedane seje ESS, bi lahko vlada izkoristila za nadaljnje vlaganje neusklajenih predlogov zakonov, posebej zdravstvenih, v DZ, so opozorili predstavniki reprezentativnih sindikalnih central. “Vlado pozivamo, naj spoštuje pravila o delovanju ESS in omogoči dovolj časa za socialni dialog,” je dejal sindikalist in predsednik ESS Jakob Počivavšek, ob tem pa je bil kritičen še do delodajalske strani, ki da “zavira postopek usklajevanja”.
Nasprotno je koalicijska poslanska skupina Levica dne 5.7.2023 objavila tweet z naslednjo vsebino: »mi pa se ESS pravil držimo. Socialni dialog se trudimo voditi karseda korektno, kar so večkrat javno povedali tudi socialni partnerji.«
S tem v zvezi vas sprašuje:
- Kako komentirate vsebino tweeta poslanske skupine Levica glede spoštovanja ESS pravil?
- Kako komentirate objave o zastoju delovanja ESS z dne 28.6.2023?
- Zakaj je ESS predsedniku vlade nedavno tega postavil ultimat, zaradi katerega se
je bil primoran seje ESS tudi dejansko udeležiti? - Ali v koaliciji smatrate, da enkratna udeležba predsednika vlade na ESS pomeni avtomatično soglasje ESS z vsemi preteklimi in prihodnjimi predlogi vladnih zakonov?
- Kakšna je dejanska vloga ESS pri sprejemanju vladnih predlogov zakonov? Prosim za natančno navedbo (po kategorijah) za čas od nastopa te vlade pa do današnjega dne, pri katerih predlogih zakonov v mandatu te vlade je ESS podal mnenje, pa le-to ni bilo upoštevano? Pri katerih predlogih zakonov je bil ESS »izpuščen« iz procedure? Katerim predlogom zakonov je ESS eksplicitno nasprotoval, pa so bili vseeno sprejeti? S katerimi predlogi zakonov je ESS soglašal?
Spletno uredništvo
