Vlada, ki je ob prevzemu oblasti obljubljala več svobode in transparentnosti, zdaj pripravlja spremembe zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki bodo bistveno otežile dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij.
Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je avgusta sporočila, da bo javni dostop do registra dejanskih lastnikov (RDL) omejen. Po novem bodo do podatkov lahko dostopali le novinarji in posamezniki z izkazanim upravičenim interesom, denimo raziskovalci. Toda za to bo treba vsakič posebej vložiti vlogo na Ajpes – bodisi elektronsko ali po pošti. Odločitev o vlogi naj bi trajala do pet dni, kar bo za novinarje in javnost pomenilo resno oviro. Kritiki opozarjajo, da se lahko s takim zavlačevanjem učinkovito onemogoča pravočasno razkrivanje sumljivih poslov.
Podoben trend so ubrale nekatere evropske države, kot so Ciper, Luksemburg in Nemčija, druge – denimo Francija, Latvija, Estonija, Češka ali Poljska – pa so register pustile dostopen. Slovenija je sprva sodila v drugo skupino, zdaj pa se je odločila za omejevanje.
Težava pri dejanskem lastništvu pogosto tiči v dolgih lastniških verigah, ki vodijo do podjetij v davčnih oazah. Prav v povezavi s tem je odmevalo lansko razkritje, da je podjetje finančnega ministra Klemna Boštjančiča denar nakazovalo v davčno oazo Belize. Kritiki zato poudarjajo, da spremembe najbolj koristijo prav tistim, ki imajo interes skrivati lastniške povezave.
Negodovanje prihaja tudi iz gospodarstva, saj podjetniki opozarjajo, da otežen dostop do podatkov ovira sklepanja poslov in povečuje birokracijo ter stroške. Kritičen je bil tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi, ki opozarja, da se z novimi omejitvami zmanjšuje možnost javnega nadzora, odkrivanja korupcijskih tveganj in konfliktov interesov. Vlada je sicer sprva želela uvesti celo popolno blokado dostopa, a je po pritiskih KPK od tega odstopila.
Spremembe pa imajo tudi politično dimenzijo. Portal Preiskovalno.si opozarja, da lahko omejevanje informacij ustvari “ekskluzivno tržno blago” za posebej izbrane novinarje in postane priročno orodje v času pred volitvami. Namesto več svobode in transparentnosti se torej Slovenija pod vlado, ki je svobodo obljubljala, pomika proti modelu, kjer bo javnost vedela manj, priložnosti za politične in gospodarske zlorabe pa bo več.
Spletno uredništvo
