Danes je začel veljati novi Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju.
Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23) prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, hkrati pa določa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Te so določene v prvem delu zakona in obsegajo tudi rok za vzpostavitev prijavnih poti:
- do 23. maja 2023 za zavezance v javnem sektorju in za zavezance v zasebnem sektorju z več kot 250 zaposlenimi, ter
- do 17. decembra 2023 za zavezance v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenih.
Gre za preko 2500 zavezancev, ki morajo do zgoraj omenjenega roka v skladu z zakonom vzpostaviti notranji sistem za prijavo nepravilnosti znotraj organizacije. Vzpostavitev notranje prijavne poti obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavitelja.
Za olajšanje implementacije zakona je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravilo vzorce različnih dokumentov (na primer vzorec notranjega akta), ki so skupaj s splošne informacijami dostopni na povezavi Gradivo.
Zavezancem želimo še dodatno olajšati vzpostavitev prijavnih poti, zato je Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravilo spletne seminarje za posamezne skupine zavezancev, v naslednjem koraku pa tudi za (bodoče) zaupnike.
Spletni seminarji v marcu so namenjeni osebam, ki bodo v organizaciji zadolženi za vzpostavitev prijavne poti. Na seminarju bo poudarek tudi na izmenjavi vprašanj in odgovorov ter izmenjavi izkušenj med udeleženci. Program seminarja je dostopen na povezavi z gradivom.
Prosimo, da vaš interes za udeležbo vpišete v spletni obrazec vsaj 5 dni pred seminarjem, prav tako pa imate preko povezave možnost vnaprej zastaviti morebitna odprta vprašanja, kar bo omogočalo kvalitetnejšo razpravo.
Drugi del zakona pa določa prepoved povračilnih ukrepov ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Prijaviteljem se tako med drugim zagotavlja brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov.
Z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) se vzpostavljajo sistemski mehanizmi za prijavo kršitve veljavnih predpisov in zaščito prijavitelja teh kršitev.
Spletno uredništvo VIR: Ministrstvo za pravosodje
