V političnem zakulisju se odvijajo poteze, ki so v javnost prišle šele z zamikom – in brez večjega medijskega zanimanja. Najprej je odmevala novica, da poslanec Matej Tašner Vatovec zapušča Levico in se pridružuje Socialnim demokratom.

Prestop, izpeljan povsem potiho, je bil očitno presenečenje celo za del poslanske skupine SD, kar kaže, da je bil dogovor sklenjen stran od oči javnosti.

A to ni edini primer tihega premeščanja figur. Vzporedno s parlamentarnimi premiki Socialni demokrati utrjujejo vpliv tudi v sindikalnem prostoru. Na čelo Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) je bila namreč imenovana Martina Vuk, dolgoletna in vidna članica SD.

Menjava brez odmeva

O kadrovski spremembi na vrhu KSJS osrednji mediji niso poročali. Novo funkcijo je Vukova javnosti sporočila kar sama, z objavo na družbenem omrežju Facebook. V zapisu je pojasnila, da je s 1. januarjem 2026 prevzela mesto generalne sekretarke konfederacije, medtem ko se je dosedanji sekretar Bojan Hribar upokojil.

Pod objavo so se zvrstile čestitke znanih obrazov Socialnih demokratov, med njimi tudi dolgoletnih strankarskih funkcionarjev. Kljub temu pa KSJS spremembe še ni zabeležila niti na svoji uradni spletni strani, kjer je Vukova še vedno navedena kot namestnica generalnega sekretarja.

Nadaljevanje vzorca kadrovanja

Imenovanje Vukove na čelo sindikalne konfederacije ni osamljen primer. Gre že za njeno drugo vidno funkcijo v zadnjem času. Konec lanskega leta je bila izvoljena za predsednico skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pred tem pa se je v državni upravi zaposlil tudi Blaž Zgaga, nekdanji novinar in kandidat SD na parlamentarnih volitvah.

Karierna pot Martine Vuk je tesno prepletena s Socialnimi demokrati. V politiko je vstopila že kot dijakinja, prek Mladega foruma SD. V naslednjih letih je zasedala različne funkcije – od lokalne politike do dela v Državnem zboru, vodenja ženskega foruma stranke, mestnega sveta in položajev državne sekretarke. Gre za izrazito strankarsko profilirano pot, ki se danes nadaljuje v sindikalnih strukturah.

Sindikati kot podaljšek politike?

Vukova tudi javno izraža jasno politično profiliran pogled na svet, kar je razvidno iz njenih objav na družbenih omrežjih. Po informacijah iz političnih krogov naj bi v prihodnje merila še višje – omenja se celo možnost prevzema vodilne vloge v SVIZ-u po morebitnem umiku Branimirja Štruklja, ki trenutno predseduje KSJS.

Takšna kadrovanja znova odpirajo vprašanje dejanske neodvisnosti sindikatov v Sloveniji. Kritiki opozarjajo, da sindikalne organizacije vse pogosteje delujejo kot del širšega političnega ekosistema, tesno povezanega z levo usmerjenimi strankami in državnimi strukturami.

Selektivna kritičnost

Vzorec je po mnenju poznavalcev že dolgo znan: sindikati so izjemno glasni in konfrontacijski v času desnosredinskih vlad, medtem ko do levih oblasti nastopajo precej bolj zadržano. Namesto enakega nadzora nad vsako oblastjo pogosto prevlada selektivna kritičnost – ali celo molk.

Zadnji dogodki tako ne kažejo zgolj na posamezne kadrovske poteze, temveč na širši trend političnega prepletanja, kjer se meje med strankarsko politiko, sindikati in državnimi institucijami vse bolj brišejo.

Spletno uredništvo