S Svetovnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo na današnji dan, je letos pozornost usmerjena v prepoznavanje, obvladovanje in obravnavo depresije v vseh življenjskih obdobjih.
KAJ JE DEPRESIJA?
Depresija je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti. Prizadene lahko tako otroke kot tudi mladostnike, odrasle, ženske v nosečnosti ali po porodu ter tudi starejše.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v Sloveniji število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije v obdobju 2008 do 2015 znižalo. Precej zvišalo pa se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres. V Sloveniji je v zadnjih letih v porastu število predpisanih antidepresivov.
OSEBA Z DEPRESIJO
Zelo slabo razpoloženje, ki ga kaže oseba z depresijo prežema vse vidike življenja in nezmožnost doživeti veselje ob dejavnostih, ki so ji dotlej bile v veselje in užitek. Depresivne ljudi spremlja občutek ničvrednosti, nemoči, obupa ali brezupa. Ostali simptomi depresije so slaba koncentracija in spomin, umikanje iz družabnih dejavnosti, misli o smrti ali samomoru, zmanjšani spolni nagon, nespečnost ali pretirano spanje.
Oseba z depresijo lahko kaže več fizičnih simptomov kot so glavobol, utrujenost, prebavne motnje. Najpogostejši razpoznavni znak po merilih Svetovne zdravstvene organizacije so telesne težave. Pogosto se zmanjša tek kot posledica pa se pojavi izguba telesne teže in obratno se pri povečanju teka telesna teža poveča. Starejši ljudje z depresijo po navadi kažejo znake pozabljivosti, pri fizičnih motnjah pa so značilne kap, druge kardiovaskularne bolezni, Parkinsonova bolezen in kronična obstruktivna pljučna bolezen.
KAJ PA OTROCI?
Depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, je bolezen, ki lahko prizadene tudi otroke. Pri njih je opaziti razdražljivost precej bolj kot potlačenost, dajejo nesproščen, negotov vtis, večini upade tudi zanimanje za šolo in pa posledično tudi učni uspeh. Depresija lahko sobiva tudi z motnjo pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti.
LETOŠNJE GESLO SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE PREPRIČUJE “SPREGOVORIMO O DEPRESIJI”
Ker mnogokrat depresije ni mogoče takoj prepoznati, posamezniki pa ne poiščejo strokovne pomoči, je toliko bolj pomembno, da posamezniki o svojih težavah spregovorijo. Zato se letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije glasi “Spregovorimo o depresiji”.
»Depresija je pogosta motnja razpoloženja, ki pa jo lahko zdravimo. Nastane zaradi najrazličnejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj iz okolja. Depresijo je pomembno kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in preprečevati poslabšanja ter ponovitve,« pojasnjuje red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja iz Vzgojnega zavoda Planina.
»Depresijo je težko prepoznati, saj se pogosto zavije v telesne simptome bolečin, nelagodja in utrujenosti. Veliko oseb z depresijo poroča, da so tako sami kot tudi njihov zdravnik, na začetku sumili na druge bolezni. Posameznik je lahko ujet v sklop simptomov depresije, ki se med seboj prepletajo, prekrivajo in ojačujejo: simptomi depresije v mislih, telesni simptomi depresije, simptomi, ki se kažejo v spremenjenem vedenju in simptomi, ki se kažejo v spremenjenem čustvovanju,« opisuje stanje depresije dr. Dernovškova za Nacionalni inštitut za javno zdravje.
STROKOVNO SREČANJE OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA
Nacionalni inštitut za javno zdravje in Mestna občina Celje sta danes v celjskem Narodnem domu pripravila strokovno srečanje z naslovom Depresija skozi življenjska obdobja- prepoznavanje, obravnava in obvladovanje. Geslo, ki spremlja letošnjo obeležitev Svetovnega dneva depresije pa se glasi »Spregovorimo o depresiji«.
