Aktualna vlada je ob nastopu mandata svoje delovanje predstavila kot prelomno in osredotočeno na vladavino prava ter ničelno toleranco do korupcije.
Obljubljali so obnovo zaupanja v institucije in normalizacijo delovanja države. Dejansko pa se je skozi čas vse večkrat izkazalo, da besede ne sledijo resnim dejanjem, kar je pri marsikaterem opazovalcu vzbudilo dvom o učinkovitosti teh obljub.
Čiščenje in politične afere
Namesto, da bi vlada ostala osredotočena na boj proti korupciji kot sistemskemu problemu, je bila že na začetku njenega mandata pozornost usmerjena v kadrovske čistke – predvsem na policiji in javni RTV hiši. To je marsikoga spomnilo bolj na obrasce notranjepolitičnega konflikta kot na dejansko preiskovanje nepravilnosti.
Vmes pa so se vrstile tudi številne afere, ki so javno dostopne in neprijetno odmevne. Nekatere izmed njih se navezujejo na delovanje ljubljanskega župana, ki velja za političnega zaveznika premierja, in so jih raziskovali tudi medijski prispevki. Odpira se vprašanje, kako so nekateri projekti dobili zeleno luč kljub številnim pritožbam in dvomom o pravilnosti postopkov.
Primeri spornega odločanja
Med bolj izpostavljenimi primeri, ki vzbujajo pozornost, so:
-
Razpis za nevladne organizacije, kjer je ena izmed večjih prejemnic sredstev organizacija, povezana z ministrico pristojno za javno upravo – že pred tem omahovala v javnosti zaradi sporne porabe sredstev za letalske vozovnice.
-
Nakup 13.000 računalnikov, kjer so stroški zrasli iz prvotnih 6,5 milijona evrov na več kot 7 milijonov brez jasnega razdeljevanja.
-
Nakup neprimerne poslovne stavbe za skoraj 8 milijonov evrov, kar je sprožilo vprašanja o smotrnosti in transparentnosti odločitev.
-
Afera Spirit, ki odpira vprašanja dodeljevanja več milijonov evrov subvencij podjetjem z minimalnimi prihodki in zaposlenimi.
-
Afera Karigador, v kateri Komisija za preprečevanje korupcije opozarja na nasprotje interesov pri brezplačnem dopustovanju, povezanem s kasnejšimi imenovanji v nadzorne organe zdravstvenih zavodov.
Ti primeri po mnenju kritik vladi kažejo, da so obljube o boju proti korupciji ostale predvsem na papirju, medtem ko realna praksa kaže drugačne prioritete ali neuspeh pri učinkovitih ukrepih.
Ocenjevanje stanja korupcije
Po besedah nekaterih političnih opazovalcev in politikov, ki spremljajo dogajanje, je stanje korupcije v Sloveniji v času tega mandata ena izmed največjih težav. Kot opozarja Aleš Hojs, je stopnja korupcije po njegovem mnenju “brezsramna” in presega vse, kar so videli v samostojni Sloveniji. Naštel je področja, ki jih vidi kot najbolj problematična: zdravstvo, državno informatiko in gradbeni sektor – trditve, ki so predmet političnih razprav in kritik.
Hojs pravi, da opozicija ne bo zadostovala zgolj s simboličnimi institucijami ali komisijami, ampak bo po njegovem nujno potrebna uvedba novih mehanizmov pregona, podobnih tistim v nekaterih drugih državah, kjer so posebni organi za preiskave in pregon korupcije.
Spletno uredništvo
