- junija praznujemo Dan državnosti. Leta 1991 je formalno postala Slovenija neodvisna.
Tega dne sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Razglasitev je potekala 26. junija na Trgu republike v Ljubljani. Že dva dni kasneje se je začela osamosvojitvena vojna, saj nas je napadla Jugoslovanska ljudska armada. Slovenija je kljub premoči in kljub temu, da so jo pred tem razorožili – obranila svojo neodvisnost.
Še danes krožijo govorice, da nad to potezo Slovenije niso bili vsi navdušeni, čeprav se zdaj razglašajo za osamosvojitelje. Najbrž mislijo, da smo Slovenci brez spomina.
Tako so znane besede Milana Kučana, ki je dejal, da samostojna Slovenija ni bila nikoli njegova intimna opcija.
Prav tako naj bi Milan Kučan menda bil obveščen o nameri JNA, da bo razorožila našo teritorialno obrambo in da kljub takšni grožnji ni ustrezno ukrepal.
Danes seveda vsi ti gospodje sedijo v prvih vrstah, predavajo po šolah in se na sploh obnašajo kot največji domoljubi.
Prav takšno ravnanje najbolj jezi vojne veterane in tudi, da se na proslavah pojavljajo zastave z rdečo zvezdo – prav tisto rdečo zvezdo, proti kateri so se borili in zaradi katere so nekateri tudi umrli.
Veterani so razočarani tudi zaradi dejstva, da borčevske organizacije prejemajo veliko več sredstev kot pa veteranske organizacije, ki so nam v resnici priborile samostojnost.
Še bolj nenavadno je, da je borcev – nekdanjih partizanov vedno več, čeprav je minilo že toliko let, da so pravi borci v resnici že pokopani. Ljudje se šalijo na ta račun z besedami: “A partizani še kar prihajajo iz gozdov?”
Moti tudi opevanje partizanov in zamolčanje krute resnice, da so se po končani vojni dogajali povojni umori. Ubijali so naše rojake.
Moti, da so postavili nekakšen spomenik sprave – dejanskim potomcem žrtev krivično umorjenih, pa se še do danes ni nihče opravičil.
Kljub vsem tem krivicam, so osamosvojitelji ponosni na Slovenijo. Nikomur izmed vojnih veteranov ni žal, da je takrat prijel za orožje in branil domovino.
Domoljubi bi to storili še enkrat, če bi bilo potrebno.
Ne bodo pa pozabili besed Milana Kučana, ki je na ta dan izjavil: “Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.”
Je morda že takrat vedel, da bo za samostojnost Slovenije prelita kri naših domoljubov? Je morda upal, da se Slovenija ne bo sposobna ubraniti agresorja?
Tega seveda ne vemo, vemo pa, da bi v prvih vrstah na proslavi morali sedeti drugi ljudje – tisti, ki so za domovino bili pripravljeni tudi umreti.
Lepo praznujte jutrišnji dan in bodite ponosni na svoj jezik, na svoje običaje, na svoj način življenja in na svoj narod.
Bog vas živi, Slovenci!
Napisal: Mikki
