V času, ko spreminjamo plačno reformo javnega sektorja in ta državi predstavlja 800 milijonov evrov stroška nas Evropska centralna banka (ECB) poziva k brzdanju plačnih apetitov.
Podpredsednik ECB Luis de Guindos je v pogovoru za nemški časnik Süddeutsche Zeitung povedal, da bi se morali sindikati izogibati pretiranim zahtevam glede zvišanja plač.
V zadnjih mesecih smo priča visoki inflaciji, ki je daleč od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB in je še vedno na ravneh, ki jih v Evropi nismo videli že desetletja. Ker je na račun tega prišlo do realnega zmanjšanja življenjskega standarda Evropejk in Evropejcev, so delojemalske organizacije po Evropi okrepile prizadevanja za dvig plač. To počnejo s pomočjo stavk, pogajalsko moč zaposlenih v nekaterih panogah pa je okrepilo tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile. To pa prispeva h krepitvi inflacijskih pritiskov po gospodarstvu in povečuje nevarnost plačno-inflacijske spirale, ko torej rast cen povzroča pritiske za rast plač. To pa potem ustvari dodatne stroškovne pritiske in pospešuje inflacijo. Inflacija je lahko v takem primeru dolgotrajna in celo uide izpod nadzora.
Ciljana finančna pomoč najbolj prizadetim družbenim skupinam je alternativa
Ciljano finančno pomoč najbolj prizadetim družbenim skupinam, s pomočjo katere države prek fiskalne politike lahko blažijo plačne pritiske, je omenil kot alternativo pretirani rasti plač, katere namen je kompenziranje negativnih učinkov inflacije na življenjski standard.
Preveliki plačni pritiski lahko otežijo optimistične napovedi
V tem trenutku obstaja pričakovanje, da se bo za evrsko gospodarstvo končalo bolje od pričakovanj. Inflacija naj bi se pričela umirjati v teku leta, a bo ta še vedno ostala nad dvema odstotkoma. Okoli šestih odstotkov naj bi dosegla povprečna letna inflacija, v zadnjem trimesečju naj bi bila ta pri okoli 3,5 odstotka. Tak scenarij pa lahko otežijo preveliki plačni pritiski.
Kaj nas torej čaka?
Spletno uredništvo
