Nekdanji generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ki je bil s položaja razrešen iz političnih razlogov, je na družbenem omrežju X izpostavil podatke, ki po njegovih besedah kažejo na visoke stroške rehabilitacije tujih pacientov.
Po njegovih navedbah je pod vodstvom Romana Jakiča in prek humanitarnih programov v inštitutu potekala rehabilitacija oseb iz Gaze, pri čemer naj bi strošek na posameznika znašal okoli 50.000 evrov.
Čadež trdi, da je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve prek fundacije Danila Turka za rehabilitacijo 15 oseb nakazalo 750.000 evrov davkoplačevalskega denarja. Po njegovih besedah naj bi 12 od teh oseb Slovenijo zapustilo ali zaprosilo za azil, zato naj bi dejanski stroški rehabilitacije znašali približno 150.000 evrov. Kot primer je navedel razliko v financiranju: ZZZS naj bi za rehabilitacijo slovenskega pacienta namenil okoli 11.000 evrov, medtem ko je za rehabilitacijo enega pacienta iz Gaze ministrstvo plačalo 50.000 evrov.
Odgovor Soče
Vodstvo Soče je v odzivu pojasnilo, da so v okviru programa rehabilitacije desetih otrok in mladostnikov iz Gaze doslej prejeli približno 410.000 evrov. Ta znesek vključuje stroške zdravljenja, medicinskih pripomočkov, prevajalskih storitev in spremljevalcev. Po teh podatkih je povprečni strošek na posameznika okoli 41.000 evrov, kar presega povprečne stroške rehabilitacije slovenskih bolnikov. Ob tem so poudarili, da humanitarni programi ne vplivajo na obravnavo slovenskih pacientov.
Nadaljnja vprašanja
Čadež je vnovič izpostavil več vprašanj:
-
Koliko oseb se je dejansko vrnilo v Egipt?
-
Od kod razlika med prejetimi 410.000 evri in javno omenjenimi 750.000 evri?
-
Kako rehabilitacija tujih pacientov ne vpliva na domače bolnike, če z njimi delajo isti zaposleni?
-
Ali Soča izpolnjuje pogodbo z ZZZS glede obsega storitev?
-
Ali Ministrstvo za zdravje preverja skladnost z zakonodajo, ki javnim zavodom omejuje tržno dejavnost, dokler ne izpolnijo odobrenega programa?
Vodstvo Soče na ta vprašanja za zdaj še ni odgovorilo. Kritiki opozarjajo, da kapacitete strokovnega kadra niso neomejene in da obravnava tujih pacientov po naravi stvari lahko vpliva na čakalne dobe domačih.
Po poročanju medijev so med rehabilitiranci v preteklosti bili tudi starejši mladostniki, kar je sprožilo dodatne polemike. Nekateri so že zapustili rehabilitacijski center – vlada je potrdila, da so trije otroci in njihovi spremljevalci zaprosili za azil, eden izmed otrok in njegova mati pa sta izginila.
Spletno uredništvo
