Danes je v Državnem zboru Republike Slovenije potekala nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, in sicer na zahtevo Slovenske demokratske stranke, glavna tema razprave je bila „Škodljivost predlaganih sprememb poklicne mature“, ki jih v novem zakonskem predlogu predlaga Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Ministrstvo je 28. februarja 2025 objavilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi, ki prinaša bistvene spremembe v sistemu poklicne mature. Poslanka SDS Alenka Helbl je izpostavila, da predlog določa, da bi dijaki s poklicno maturo v bodoče lahko opravljali dve različni maturi. Obstoječa poklicna matura bi ostala za tiste, ki nadaljujejo izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah, medtem ko bi za vpis na univerzitetne programe morali opraviti dodatne tri obvezne predmete iz splošne mature ter strokovni izpit.
“Po novem predlogu bi bile tako poklicna kot splošna matura sestavljeni iz petih predmetov, pri čemer bi bili trije enaki. Dijaki bi se morali za določen tip mature odločiti že v tretjem letniku, kar bi lahko bistveno omejilo njihove nadaljnje izobraževalne možnosti,” je opozorila Helblova. Negativni odzivi na predlog sprememb so bili prisotni že ob njegovi objavi. Ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, mag. Apolonija Simon, je v odprtem pismu poslancem opozorila, da bi predlog zakona “krepko zmanjšal vpisne možnosti posameznikom in posledično zmanjšal vpis na fakultete” ter pozvala k temeljitemu premisleku o reformi.
Poslanka Alenka Jeraj je izrazila skrb, da predlog zakona povzroča nepotrebno razmejevanje med poklicnim in gimnazijskim izobraževanjem ter obremenjuje šole s potrebo po organizaciji dveh ločenih tipov mature. “Glede na kadrovske in finančne omejitve se upravičeno sprašujemo, kako bodo šole zagotovile kakovostno izvedbo obeh tipov mature in ustrezno pripravo dijakov,” je poudarila.
Tudi poslanec Jožef Lenart je opozoril, da bi takšna ureditev še dodatno zmanjšala zanimanje za srednje strokovne šole. “Če bomo še bolj razmejevali poklicno maturo, bomo morda dosegli to, da se bo še manj mladih odločalo za vpis v strokovno izobraževanje, kar pa si ne moremo privoščiti,” je dejal in dodal, da gospodarstvo že zdaj trpi zaradi pomanjkanja usposobljenih mojstrov in inženirjev. Podobno je opozoril poslanec Franci Kepa: “Potrebujemo mojstre za poklice, to bi moral biti poudarek na poklicnih šolah, manj pa poudarka na gimnazijskem izobraževanju. Mislim, da je tega že sedaj preveč, pa ne rečem, da ni potrebe tudi po tem izobraževanju in po visokem izobraževanju, vendarle je potrebno najprej pogledati trg in gospodarstvo.”
SDS je na seji predlagala dva sklepa:
- Odbor poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da iz predloga zakona umakne predlagane spremembe poklicne mature.
- Odbor poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v prihodnje predloge sprememb poklicne mature pripravlja v sodelovanju in soglasju z vsemi relevantnimi deležniki.
Kljub utemeljenim argumentom in jasnim opozorilom stroke so koalicijski poslanci vse predlagane sklepe SDS zavrnili.
Spletno uredništvo
