Kako naj si drugače razlagamo pismo Velenjskega župana Bojana Kontiča, ki je pisal zaskrbljeno pismo Državnemu zboru in Državnemu svetu?
V pismu navaja probleme s katerimi se ta občina srečuje. Pojasnjuje zakaj so objavili razpis za zdravstvenega delavca, ki bi znal albanski jezik. Ob tem ni pozabil spomniti tudi na val nestrpnosti, ki se je širil med staroselci.
Še dalje pojasnjuje, da imajo težave na vseh področjih – v vrtcih, šolah, zdravstvenem domu – zaradi nepoznavanja slovenskega jezika uporabnikov.
Navaja, da se je drastično povečalo število prebivalcev, ki nimajo slovenskega državljanstva. Mednje sodijo tujci, ki imajo stalno ali začasno prebivališče (prevladujejo menda Albanci in Makedonci).
V pismu opozarja, da to ni več v pristojnosti lokalnih skupnosti. Morali bi vzpostaviti sistemske rešitve in usklajeno delovanje države na sistemski ravni.
Mi pa sprašujemo:
- Mar ne živimo vsi v Sloveniji, kjer velja določena zakonodaja, je Velenje izjema? Kolikor nam je znano, lahko prihajajo k nam zgolj tujci, ki imajo urejeno dokumentacijo (vize, potne liste, osebne dokumente,…).
Kolikor nam je znano potrebujejo Albanci, prebivalci Kosova in Makedonije vize, da pridejo v določeno občino – mar ni tako? Zanima nas, na kakšen način lahko ostanejo, ko jim vize potečejo? In kako pridejo v občino brez dokumentov? Mar ni stvar občine, da spremlja dogajanje v občini in ukrepa?
- Slovenski jezik – ali ne obstaja zakon, ki zahteva, da lahko tujec zaprosi za državljanstvo šele, ko obvlada slovenski jezik?
Nam, staroselcem se zdi neumno, da naši otroci ponavljajo razred, ker so padli iz slovenščine – tujcem pa se prilagajamo v njihovem jeziku – in potem smo še obtoženi nestrpnosti, če se s tem ne strinjamo.
Da povemo bolj preprosto – nobena evropska država nima s tem problema – če tujec ne zna jezika, ne dobi državljanstva. In če nima državljanstva mora oditi, ko mu poteče viza.
- Na kakšen način lahko pride do hitro rastočega priseljevanja, če imamo zakonodajo?
Povejmo preprosto – če imamo dovolj povabljencev ali nepričakovanih gostov v hiši, bomo zaklenili vrata in povedali, da ni več prostora! Zakonsko je to že zdaj zapovedano – potrebno je samo spoštovati zakonodajo.
Kaj ste v zvezi s tem naredili v Velenju? Zakaj ste čakali tako dolgo, da so zdaj problemi v vrtcih, šolah in povsod? In kje ti ljudje živijo? Saj ne padajo z neba. Kdo jim je dovolil živeti v Velenju in se s tem obvezal, da jih bo naučil naše kulture, našega jezika in jih asimiliral? Kdo si je vzel pravico kršiti naše zakone in omogočiti tujcem – ki res niso nič krivi! – iluzijo, da pri nas lahko živijo kot doma? To vendar ni mogoče! Ni jim povedal:
– da se bodo morali naučiti našega jezika.
– da bodo morali spoštovati naše navade.
– da bodo morali spoštovati našo zakonodajo.
– da smo prebivalci sila strpni, ne trpimo pa vsiljevanja tujih običajev in navad.
– da smo prebivalci sila miroljubni, branimo pa naš način življenja.
Kdo nas ima spet za norca? Narediti skoraj najlepšo promenado Slovenije v Velenju in biti jezen, ker na njej ni slišati slovenske besede – bi se res vprašali – je to nestrpnost, lokal patriotizem, sebičnost,…- ali domoljubje?
Predlagamo da preberete tudi naslednje članke in si sami ustvarite mnenje:
