Starodavni mislec je zapisal, da je življenje brez praznikov kakor dolga pot brez gostiln. Naporna pot življenja potrebuje postajališča, ko se okrepčamo in spočijemo, da lažje nadaljujemo pot.
Slovenci imamo bogato tradicijo tako verskih kot tudi drugih, ljudskih praznikov. Čeprav se v vsebino praznikov večkrat ne poglabljamo, nas prihajajoči praznični dnevi vedno prevevajo z lepimo občutki – veselimo se jih. Nekateri prazniki imajo dvatisočletno tradicijo, nekateri pa so stari le nekaj desetletij, kot je npr. valentinovo.
Skozi zgodovino smo Slovenci zamenjali več držav in političnih sistemov. Aktualna oblast je verske praznike enkrat podpirala, drugič prepovedovala, ljudje pa so ne glede na vse zunanje okoliščine ohranili svojo bogato tradicijo – barvali pirhe, nosili k žegnu, jedli šunko in potico ter streljali z možnarji. Tudi v času najtršega komunizma so komunisti hodili na deželo k sorodnikom na velikonočni žegen.
Velika noč je prvi pomladni praznik; je tudi najstarejši in največji krščanski praznik, ki ga praznujemo v času prebujanja narave in novega življenja. Z njo so povezani številni običaji, ki se v toku stoletij niso veliko spreminjali.
Tradicija velikonočnega časa je izredno močna in jo spoštujejo ljudje različnih svetovnih nazorov. Velika noč je tako kot božič postala družinski praznik, ko se za bogato obloženo mizo zbere vsa družina.
Začetek velikonočnega praznovanja se začne s cvetno nedeljo (prihod Kristusa v Jeruzalem), teden pred veliko nočjo se imenuje veliki teden, konča pa z velikonočnim ponedeljkom. Posebni obredi so na veliki četrtek (spomin na zadnjo večerjo), veliki petek (Jezusova smrt na križu, strogi post), veliko soboto (blagoslov ognja in jedil, zvečer kurjenje kresov), velikonočno nedeljo (Kristusovo vstajenje) in velikonočni ponedeljek (zajček nosi pirhe, ljudje pa hodijo na obiske, ki jih imenujemo tudi romanje v Emavs). Na velikonočno nedeljo je zgodnja jutranja maša – vstajenje s procesijo. Na ta dan imajo fantje navado streljati s karbidom.
Zakaj veliko noč ne praznujemo vsako leto na isti dan?
Veliko noč praznujemo vedno na prvo nedeljo po prvi polni pomladanski luni. Prvi dan pomladi je 21. marec, najzgodnejši datum velike noči je torej 22. marec. Če bi bila prva pomladanska luna v nedeljo, bi bila velika noč naslednjo nedeljo. Vseh različnih datumov velike noči je kar 35; zaradi premakljivega praznika velike noči pa se premikajo tudi drugi cerkveni prazniki. Od datuma velike noči se npr. izračunata pust in pepelnica. Pepelnica je vedno v sredo, 46 dni pred veliko nočjo, pust pa vedno v torek, en dan pred pepelnico. 40-dnevi post je od pepelnice do velike noči, na 6 postnih nedelj pa ni posta, čeprav se imenujejo postne. Zaradi razlike med gregorijanskim in julijanskim koledarjem, razlika je 13 dni, je pravoslavna velika noč navadno kasneje, včasih pa na isti dan kot katoliška.
Simbolika velike noči
Velika noč je povezana tudi z bogato simboliko – tako krščansko kot tudi prastaro pogansko.
Predvsem imajo blagoslovljena velikonočna jedila svoj točno določen pomen.
Jajca so najbolj prepoznaven simbol velike noči. V preteklosti, ko še ni bilo industrijske proizvodnje jajc, so bila jajca dragocena, ponekod so imela enako vlogo kot denar. Jajce ne pomeni zgolj hrane, ampak ima velik simbolični pomen. Pod njegovo lupino se namreč skriva življenje, zato je simbol plodnosti in življenja. Simbol jajca najdemo v različnih religijah. Cerkev je velikonočno blagoslavljanje jajc in drugih jedil vpeljala v 12. stoletju.
Pobarvana velikonočna jajca imajo pri nas različna imena. Najbolj pogosto jih imenujemo pirhi. Beseda pirh pomeni rdeče obarvan. V Beli krajini se rdeče pobarvano jajce imenuje lesjak, v Prekmurju remenice, na Štajerskem in Koroškem pisanke, v Beli krajini pa pisanice. Rdeča barva pirhov simbolizira kri, strasti, čustva … Je barva sonca, ognja, srca … Krašenje jajc na Slovenskem je staro kakih 300 let, naša tradicionalno okrašena velikonočna jajca pa spadajo med najlepše primerke v Evropi.
Zajec je drugi najbolj priljubljen atribut velike noči. Po germanski mitologiji zajec znese pomladno oz. velikonočno jajce in je simbol žrtvene živali boginje Eastre; je tudi prastar simbol plodnosti in ponovnega rojstva.
Malim otrokom, ki še verjamejo v pravljice, rečemo, da jim je zajček prinesel pisanke in naj jih gredo iskati na vrt. Veselo jih iščejo in vriskajo, ko jih zagledajo.
Obdarovanje – pisanke
Če se ob božiču obdarujemo stari in mladi, se velikonočnega obdarovanja veselijo predvsem otroci, ki imajo botre. Na Koroškem pisanko dobiš od krstnega botra, ki daje pisanko do birme, birmanski boter pa navadno pisanke ne daje; navade se iz pokrajine v pokrajino razlikujejo.
Darila so bila do nedavnega zelo skromna: okrogla potička z pobarvanim jajcem in morda kaj malega denarja, lepo zavitega na vrhu potičke. V moderni dobi botri obdarujejo krščence z bogatejšimi darili, simbolično tudi s pobarvanim jajcem ali čokoladnim zajcem.
Praznično vzdušje si želimo preživljati v prijetni družbi s sorodniki in prijatelji, zato so prazniki čas druženja in utrjevanja naših medsebojnih vezi.
Ohranjajmo našo tradicijo, ki krepi in bogati narodno zavest. Prazniki so tisto vezivo skupnosti, ki ne sme nikoli popustiti.
Zapisala: Darinka Vrabič
