Poslanka Anja Bah Žibert je na Vlado RS naslovila pisno poslansko pobudo v zvezi z dostojnim pokopom žrtev.
Za vas spodaj objavljamo poslansko pobudo v celoti.
V soboto, 3. 6. 2023, je ob breznu po 2. svetovni vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu, potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je daroval novomeški škof Andrej Saje.
Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih mnogi romajo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni.
Škof Saje je v pridigi poudaril, da morajo »molitev za spravo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena.«
V Sloveniji je okrog 700 množičnih morišč in območji komunističnih zločinov. Številni zločini so se zgodili takoj po koncu 2. svetovne vojne, ko je bilo na slovenskem ozemlju ubitih več kot 100.000 ljudi različnih narodnosti. Odprava pravice do spomina in spoštovanja vsem tem žrtvam, ki še vedno niso bile uradno pokopane, je obsojanja vredno dejanje.
Samo v preteklem letu je bilo izpod Macesnove gorice izkopanih več kot 3200 žrtev. Posmrtni ostanki teh žrtev nasilja še vedno čakajo na pokop.
Že antično delo Antigona nas opozarja, da je temeljno etično načelo, da ima vsak človek pravico do groba. Kakor je Antigona terjala pravico za dostojen pokop obeh bratov, tako smo tudi mi dolžni poskrbet za vse umrle. To je naš dolg do zgodovinskega spomina, do naroda, do sprave in naših potomcev. Sorodniki umrlih imajo vso pravico, da se spominjajo svojih prednikov.
Zato dajem pobudo, da vlada ustrezno poskrbi za identifikacijo žrtev ter ustrezen in dostojen pokop njihovih posmrtnih ostankov na mestu, ki bo omogočalo njihovim svojcem obisk grobov.
Spletno uredništvo