Zadnje čase se je v vseh naših medijih naenkrat začelo problematizirati sovražni govor. Kdo ga izvaja; kakšen je pomen sovražnega govora; kaj sploh je sovražni govor.
Definicij sovražnega govora je v Sloveniji več, lahko bi rekli, da ima skoraj vsak državljan o tem svoje mišljenje.
Ker so predsedniku države Borisu Pahorju nekateri očitali, da se premalo odziva na pojav sovražnega govora v našem medijskem in političnem prostoru, je sklical posvet različnih strokovnjakov, da bi to temo bolje osvetlili.
Rezultat posveta je bil pričakovan, neenotnost mnenj o tem, kaj sovražni govor sploh je in kakšen način bi bil primeren za zajezitev le tega.
Je pa ob koncu posveta Borut Pahor dejal, da je posvet potekal v znamenju strpnosti, pa čeprav so bila razmišljanja tako različna.
Pa poglejmo nekaj izjav udeležencev tega posveta:
– sociolog Jože Vogrinc je ocenil stanje na tem področju za zelo resnega. Omenil je konservativno stran v državi, ki zaradi izkušenj iz prejšnjega režima zagovarja neomejeno svobodo govora (kar je med drugim zapisano tudi v ustavi); medtem ko se liberalci zavzemajo za omejevanje svobode govora.
– državna sekretarka Dominika Švarc Pipan je prepričana, da bi morali zmanjšati polarizacijo. Ob tem je še opozorila, da svoboda govora posega v druge človekove pravice. Omenila je tudi zakonodajo na tem področju in povedala, da sedanja vlada proučuje ali je za to področju napisana primerna zakonodaja. Pipanova je še dejala, da se v praksi obstoječa zakonodaja ne izvaja.
– Rok Čeferin je navedel primer evropske sodne prakse, kjer je bil obsojen Jean-Marieja Le Pen ker je za časopis Le Monde izjavil:
“Na dan, ko v Franciji ne bo več 5 milijonov, ampak 25 milijonov muslimanov, bodo oni vladali.”
Čeferin je dejal, da je bil omenjeni obsojen na podlagi osebnega stališča, da veliko število muslimanov v državi – škodi Franciji.
Ob koncu razprave je še rekel: “Migrantska kriza nedvomno ne prinaša pozitivnih stvari, zato je treba o tem odpreti debato. A intelektualci bi se morali zavzeti, da se v javni razpravi ne razplamti sovraštvo.”
– Ernest Petrič je dejal: “S tresočo roko, previdno in zadržano, je treba posegati na področje, ki ga ne imenujem sovražni govor, ampak zloraba te pravice.”
Prav tako je omenil, da o tem kje je meja svobode govora ne morejo odločati politiki ali mnenjski voditelji, temveč je to naloga sodišč.
Opozoril je na to, da so številna napredna gibanja prav zaradi omejevanja govora prešla v totalitarizme – pri tem je omenil tudi partizansko in boljševiško.
Zaključil pa je z besedami: “Pri tem pa se je vse skupaj začelo z omejevanjem svobode govora, zato je vanjo treba posegati zelo previdno.”
– Žiga Turk je dejal, da sovražni govor ne vodi v streljanje v sinagogah in v koncentracijska taborišča. Povedal je prispodobo, da bi z omejevanjem govora ostali tudi brez vedenja, da se zemlja vrti okoli sonca.
– profesor za evropsko pravo Matej Avbelj je dejal: “Ko se država spravi na sovražni govor v sociološkem smislu, obstaja možnost, da bo preganjala govor, ki je sovražen njej. Oblasti se menjajo in to lahko uporabijo sebi v prid.”
Več o tem TUKAJ!
