Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo je opozorilo na neodzivnost pristojnih glede naraščajočih duševnih stisk otrok in mladih. Čakalne dobe za psihiatrične obravnave so alarmantno dolge: za napotitve pod »zelo hitro« so se v zadnjem letu podaljšale za 2 meseca, pod »redno« za 6 mesecev.
Poslanka mag. Karmen Furman je na ministrico za zdravje naslovila poslansko vprašanje v zvezi z ignoranco do otrok in mladostnikov v duševni stiski ter stroke.
Poslansko vprašanje objavljamo spodaj:
Spoštovani,
Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo je pred dnevi v sporočilu za javnost opozorilo na vašo ignoranco do otrok in mladostnikov v duševni stiski ter stroke. V tem letu so tako na vas naslovili številne predloge za izboljšanje stanja, a niso prejeli nobenega odgovora. Vendar pa je vaš molk pri tem nedopusten.
V sporočilu za javnost so izpostavili naslednjo statistiko. Čakalne dobe za prvo obravnavo v otroški in mladostniški psihiatriji postajajo alarmantno dolge. Za napotitev pod »zelo hitro« so se v zadnjem letu podaljšale za dodatna 2 meseca, za napotitev pod »redno« za dodatnih 6 mesecev. Na primer: mladostnica, ki se vsak dan samopoškoduje, na prvi pregled čaka povprečno 11 mesecev, osemletnik s sumom na motnjo pozornosti pa 25 mesecev. Število otrok in mladostnikov v stiski narašča. Samo med letoma 2018 in 2022 je prišlo do 23 % porasta napotitev k otroškim psihiatrom na sekundarnem nivoju ter kar 41 % porasta nujnih napotitev (to so samomorilno ogroženi otroci in mladostniki, mladi z akutno psihotično motnjo, hudo motnjo hranjenja …) v urgentne centre na terciarni ravni. Podatkov za letos še nimajo, a glede na dodatno podaljšanje čakalnih dob lahko sklepamo, da se trend naraščanja še nadaljuje.
V združenju so predlagali naslednje ukrepe:
– Povečanje števila specialistov v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zaposlitev dodatnega specialista v vsak center bi lahko bistveno skrajšala čakalne dobe.
– Razvoj preventivnih programov, kot so šole starševstva, programi za izboljšanje zgodnje navezanosti ter zmanjševanje uporabe elektronskih naprav in vrstniškega nasilja.
– Posodobitev šolskega sistema, ki bi zmanjšal stres in spodbujal čustvene ter socialne veščine.
– Posodobitev socialnega sistema s programi pomoči družinam.
Glede sprašuje:
1. Kako je mogoče, da molčite in ste neodzivni ob tako žalostni in hkrati nedopustni situaciji na področju duševnih stisk otrok in mladih?
2. Ali in kdaj nameravate uvesti ukrepe, ki so jih predlagali v Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo?
Spletno uredništvo
