Poslanec Žan Mahnič je na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko pobudo glede ukinitve obveznega kuhanja čeljusti divjadi. Celotno pobudo objavljamo v nadaljevanju.
Vladi Republike Slovenije podaja poslansko pobudo, da se v najkrajšem možnem času pristopi k ukinitvi prakse obveznega kuhanja čeljusti uplenjene divjadi za potrebe lovske evidence in ocenjevanja trofej, saj gre za zastarelo in neracionalno prakso, ki so jo številne druge države EU že opustile.
Med ključnimi razlogi za ukinitev te zahteve izpostavlja:
1. Visoka energetska potrata
Kuhanje čeljusti zahteva velike količine energije. Po ocenah lovskih družin lahko posamezno kuhanje porabi več deset kilovatnih ur električne energije ali druge vrste energije, kar je glede na število uplenjenih osebkov letno ogromen energetski strošek. V času energetske draginje in prehoda v nizkoogljično družbo je takšna poraba popolnoma nesmiselna.
2. Okoljski vpliv
Poleg porabe energije kuhanje povzroča tudi porabo vode in onesnaževanje okolja z odpadnimi vodami, ki vsebujejo ostanke tkiv in maščob. V številnih primerih te odpadne vode končajo v naravi, kar predstavlja nepotrebno obremenitev ekosistemov.
3. Uporaba škodljivih kemikalij
Po končanem kuhanju se čeljusti obdelajo tudi s hidrogen peroksidom (vodikovim peroksidom), da se doseže belina kosti. Gre za snov, ki je ob nepravilnem ravnanju škodljiva za zdravje ljudi (močno draži kožo in oči, lahko povzroča opekline), hkrati pa predstavlja dodatno nevarnost za okolje, saj odplake s peroksidom obremenjujejo vodne vire in tla. Redna uporaba in odvajanje takšnih kemikalij v okolje je v nasprotju z načeli trajnostnega in naravi prijaznega gospodarjenja z divjadjo.
4. Neracionalnost v sodobnem kontekstu
Namen kuhanja čeljusti je predvsem omogočiti njihovo oceno zaradi lovskih evidenc in trofejnega ocenjevanja, kar pa je danes mogoče opraviti tudi drugače – s sušenjem, zamrzovanjem ali digitalnim beleženjem stanja ob odstrelu (fotografija, skeniranje). Moderni postopki so hitrejši, energetsko učinkovitejši in prijaznejši do okolja.
5. Dobre prakse iz tujine
V številnih državah EU kuhanje čeljusti ni več predpisano ali pa ni obvezno (npr. Avstrija, Nemčija, Češka), saj so uvedli sodobnejše pristope k ocenjevanju trofej in beleženju podatkov, brez nepotrebnega obremenjevanja ljudi, okolja in energetskih virov.
6. Ukinitev kot del trajnostnega upravljanja z divjadjo
Slovenija se zavzema za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in varovanje naravnih virov, zato bi opustitev take zastarele prakse bila korak v pravo smer ter vzgled sodobnemu in odgovornemu lovstvu.
Spletno uredništvo
