Družba Petrol je kot odziv na novo vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov sprejela več poslovno-tehničnih ukrepov, med katerimi so začasna zaustavitev investicij v Sloveniji, zamrznitev donacijskih in sponzorskih sredstev ter napoved zapiranja določenih prodajnih mest.
Na današnji novinarski konferenci je predsednik uprave Sašo Berger izrazil zaskrbljenost nad podaljšanjem veljavne uredbe in širitvijo regulacije na prodajna mesta na avtocestah in hitrih cestah. Po njegovih besedah so poslovni stroški na teh lokacijah kar trikrat višji, saj vključujejo dodatne obveznosti, kot so najemnine za počivališča, neprekinjeno obratovanje in vzdrževanje infrastrukture.
“Že doslej nevzdržen regulatorni okvir se z novo uredbo še zaostruje,” je opozoril Berger.
Preusmeritev vlaganj v tujino
Kot odziv na nova pravila bo Petrol z današnjim dnem začasno ustavil vse razvojne investicije v Sloveniji in jih preusmeril v tujino, kjer, kot pravijo v družbi, poslujejo v stabilnejšem regulativnem okolju. To bo vplivalo tudi na slovenska podjetja, ki so dobavitelji Petrola, je pojasnil Berger.
Dodatni ukrepi: zamrznitev podpore in racionalizacija
Podjetje je sprejelo tudi odločitev o začasni zamrznitvi vseh izplačil sponzorskih in donatorskih sredstev, ki letno znašajo približno dva milijona evrov. Prav tako bodo pregledali dobaviteljske pogodbe, nadaljevali z optimizacijo stroškov in postopoma začeli zapirati prodajna mesta, ki ne poslujejo dobičkonosno. Seznam teh lokacij še ni znan, več informacij naj bi bilo na voljo prihodnji teden.
Ukrepi so začasni, dialog z vlado se nadaljuje
Drago Kavšek, član uprave Petrola, je poudaril, da so ukrepi začasni in odvisni od nadaljnjega razvoja dogodkov. V podjetju poudarjajo, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za konstruktiven dialog z vlado, z željo po iskanju dolgoročno vzdržnih rešitev.
Močan finančni učinek
Ukrepi naj bi imeli pomembne posledice za delničarje, med katerimi ima država okoli tretjinski lastniški delež. V Petrolu ocenjujejo, da bo negativni učinek nove regulacije na njihov letošnji dobiček iz poslovanja znašal do 30 milijonov evrov.
V preteklosti so v javnosti že potekale razprave o tem, kolikšen delež končne cene goriva predstavljajo dajatve državi, kar ostaja pomemben vidik širšega konteksta te zgodbe.
Spletno uredništvo
