Vlada RS je na seji dne 28. 9. 2022 potrdila dopolnjen predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo. Evropska komisija je omenjeni dokument odobrila dne 28. 10. 2022. Kmetje na terenu se ukvarjajo z vsemi pogoji in zahtevami, katerim morajo kot zavezanci zadostiti.
Suzana Lep Šimenko: Ob novih ukrepih kmetijske politike se kmetom pojavlja vse več vprašanj in pripomb.
Poslanka Suzana Lep Šimenko je na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z novimi ukrepi kmetijske politike.
Za vas spodaj objavljamo poslansko vprašanje v celoti.
Vlada RS je na seji dne 28. 9. 2022 potrdila dopolnjen predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo. Evropska komisija je omenjeni dokument odobrila dne 28. 10. 2022.
V okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike se, za doseganje 9 specifičnih ciljev in 1 horizontalnega cilja, izvaja 61 intervencij, nekatere izmed katerih pa se naprej delijo na podintervencije.
Kmetje na terenu se ukvarjajo z vsemi pogoji in zahtevami, katerim morajo kot zavezanci zadostiti. A ob teh intervencijah novih ukrepov kmetijske politike se kmetom pojavlja več vprašanj in pripomb.
Glede na odziv s terena posreduje naslednje pripombe oz. vprašanja in prosi za odgovore:
1. Na področju Sheme za podnebje in okolje – SOPO, NP08.02 Tradicionalna raba travinja
Zakaj se izvaja le na območju Slovenije izven območij Natura 2000?
2. Na področju Kmetijsko-okoljska podnebna plačila, IRP18.02 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Naravni viri KOPOP_NV
NV.1 Vodni viri
Zakaj ni dovoljena vključitev vsem, ki bi obveze tega ukrepa izvajali, in ne le tistim, ki ležijo na območju iz Načrta upravljanja voda (prispevna območja vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode)?
Za izvajanje enakih ali strožjih zahtev na drugih območjih in z drugimi ukrepi se lahko prejme bistveno nižje plačilo (za kolobar ali integrirano poljedelstvo je bistveno manjše plačilo z večjimi zahtevami, NV.1 pa se lahko kombinira z enim od njiju). Z možnostjo vključitve vseh kmetijskih gospodarstev se bi izboljšalo varovanje več podzemnih voda in izognilo neupravičeni diskriminaciji večine KG. Ali kateri evropski predpis določa, da se vsa KG ne morejo vključiti v ta ukrep?
Zakaj se v ta ukrep ne morejo vključiti površine v bližini vodotokov, kjer smo dolžni po Zakonu o vodah vzdrževati varovalne pasove ob njih?
NV.2 Ohranjanje kolobarja
Zahteva, da se vsaj enkrat v petih letih v kolobar vključi setev rastlin za zeleno gnojenje, ki se sejejo po spravilu glavnega posevka in se mora najpozneje do 15. novembra tekočega leta posevek zadelati v tla, pomeni predvsem nepotrebne dodatne stroške. Če se posevek za zeleno gnojenje zadela v tla spomladi, tla pozimi niso gola. Zakaj ni možen prezimni posevek za zeleno gnojenje in zadelava v tla do 15. februarja?
Zakaj ne obstajajo nobeni kmetijsko okoljsko podnebni ukrepi in plačila za travinje, npr. največja obtežba GVŽ/ha?
3. Kmetovanje na območju Nature 2000
V kolikor imajo kmetje zemljišča na tem območju, imajo kmetije na njih zlasti omejitve. Nekaj plačil je predvidenih, vendar le za določena območja. Glavna omejitev za kmete predstavlja obvezno ohranjanje trajnega travinja. To pomeni, da površin, kjer je trajno travinje oz. je bilo na določen dan (15. 1. 2016), ni dovoljeno spreminjati v njivsko rabo, na njih delati vinogradov in sadovnjakov, jih pogozditi, puščati neobdelane ali na njih kaj zgraditi. Za konkretno kmetijo to lahko npr. pomeni, da v primeru nakupa zemljišča, ki je bilo delno travnik, ne more oblikovati enotne njive in s tem zaokrožiti zemljišče ter zmanjšati stroške pridelave. Pomeni pa tudi, da mora zemljišče, zaokroženo s komasacijo, delno ohraniti rabo kot travnik.
Kateri evropski predpis določa, da so le kmetijska gospodarstva na območju Nature 2000 obvezana ohranjati trajno travinje in s kakšnim namenom?
Za območje Haloz se z vsakim naslednjim programskim obdobjem zmanjšujejo plačila. V prejšnjem so npr. za KOPOP ukrepe na travinju pokrivali le 60% izpada (za njivske 100%), sedaj pa ukrepov KOPOP na travinju sploh ni. Zmanjšane so točke OMD in s tem tudi plačilo za to. Ni več možnega vračila trošarine za bencin (npr. za motorne brežne kosilnice).
Dejstvo je, da imajo kmetje v Halozah (in ostalih podobnih območjih) večje stroške in plačujejo dražje strojne storitve na površino kot v ravninskih delih ter predvsem imajo manjše pridelke. Zanima me kakšno je izplačilo na ha podobno velike govedorejske kmetije (na podobno GVŽ) na Dravskem ali Ptujskem polju v primerjavi s tisto v Halozah?
Spletno uredništvo
