Članek “Ali poznate novi zakon o nepremičninah” je bil napačno predstavljen in izpuščenih je bilo nekaj dejstev, za katere je dobro, da ste o njih obveščeni. Ta dejstva predstavljamo zdaj:
– V Sloveniji nimamo zakona o nepremičninah.
– Nedavno je bil sprejet nov zakon o množičnem vrednotenju
nepremičnin, na podlagi katerega se ocenijo tržne vrednosti
nepremičnin na podlagi podatkov o dejanskem gibanju cen na trgu.
Takšno ureditev pozna že veliko sodobnih in razvitih držav.
– V Sloveniji imamo zakon o množičnem vrednotenju
nepremičnin že od leta 2006, novi zakon pa je prinesel izboljšave
za lastnika nepremičnine – ta bo imel možnost, da vpliva na vrednost
nepremičnine (postopek ugotavljanja posebnih okoliščin), med katere
sicer lahko sodi tudi dejstvo, da neka nepremičnina leži čisto
zraven ceste. Posebne okoliščine se bodo praviloma obravnavale na
predlog lastnika.
– Za namen ugotavljanja posebnih okoliščin bo sprejet
pravilnik, ki bo določil nekatere najpogostejše oblike posebnih
okoliščin. Za te posebne okoliščine lastniku nepremičnine ne bo
potrebno pridobiti cenitve nepremičnine.
– Pri vrednotenju nepremičnin bodo kmetje obravnavani povsem
enako, kot vsi ostali lastniki nepremičnin, kar je tudi edino ustavno
sprejemljivo. Cilj množičnega vrednotenja je ocenjevanje tržne
vrednosti nepremičnin in trg zemljišče vrednoti glede na njegovo
namensko rabo – stavbno zemljišče doseže ceno stavbnega
zemljišča, četudi se na njem kmetuje.
– Ne drži, da se zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin
ne dotakne realnega stanja, saj je podlaga za določitev vrednosti
nepremičnin vrednost, ki temelji na realiziranih prodajah
nepremičnin.
– Ne drži, da nov zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin
ustvarja vrsto problemov, saj dejansko odpravlja tiste, ki so bili
identificirani v prejšnjem zakonu, poleg tega pa daje lastnikom
možnost, da v postopku določanja vrednosti sodelujejo ter vrednosti
ugovarjajo.
– Ne drži, da poglablja neenako obravnavo prebivalstva, saj
temelji na enaki obravnavi vseh lastnikov nepremičnin. Posplošena
vrednost se nepremičninam določi objektivno, brez upoštevanja
izjem. Vse nepremičnine (ne glede na lastništvo) se vrednotijo po
tržnih principih.
– Ne drži, da je bil zakon deležen veliko nasprotovanja
stroke, saj gre za enega od zakonov, pri pripravi katerega je v okviru
posebnih vladnih teles sodelovala vrsta priznanih strokovnjakov.
– Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je podlaga za
določanje vrednosti nepremičnin (izhajajoč iz tržnih cen) in ne
davka na nepremičnine.
– Zakon omogoča, da se podatek o posplošeni vrednosti lahko
uporabi za različne namene. Torej bo posplošena vrednost lahko
podlaga za nekoč uvedeni davek na nepremičnine, če bo seveda
sprejeta taka odločitev in bo tako določil zakon o davku na
nepremičnine.
– Sprememba sistema obdavčitve nepremičnin je v prihodnosti
neizbežna, saj strokovna javnost že več let opozarja na
nevzdržnost trenutnega sistema obdavčitve nepremičnin (NUSZ, davek
na premoženje in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest), prav tako
pa se za sprejem zakona o davku na nepremičnine zavzemajo tudi
občine.
– Trenutni sistem obdavčitve nepremičnin v Sloveniji (NUSZ,
davek na premoženje in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest) je
zastarel, nepregleden in nepravičen, zato predstavlja tveganje za
stabilno financiranje občin. Ista nepremičnina je lahko obremenjena
z več dajatvami hkrati. Sistem NUSZ občinam omogoča, da določajo
arbitrarne in neustavne rešitve, zato so občinski odloki velikokrat
predmet presoje na ustavnem sodišču.
