Na Bledu pri Kranju poteka zasedanje izvršilnega odbora in skupščine Mednarodne zveze sredinskih demokratov (IDC-CDI) – ob tem pa tuji državniki z žalostjo ugotavljajo, da se v Sloveniji se vladajoči posmehujejo žrtvam nekdanjega sistema.
IDC-CDI združuje 109 političnih strank iz 83 držav sveta. Mednarodna skupnost združuje stranke na podlagi krščanskodemokratskega prepričanja. Ustanovljena je bila leta 1961 v čilski prestolnici Santiago. Danes je izvršilni odbor potrdil še tri nove članice in tako Janez Janša kot predsednik IDC-CDI Andres Pastrana Arango sta zadovoljna, da njihova družin raste.
Kar se tiče groženj miru, bodo med drugim obravnavali resolucijo o Ukrajini. Kot je izpostavil Janša, med članicami zveze ni nobenih razhajanj glede obsodbe ruske agresije na Ukrajino.
“So pa delno nianse v stališčih, ali bomo na koncu izšli iz te situacije in jo rešili zgolj z vojaško zmago ali pa s kombinacijo uspešne obrambe Ukrajine in mirovnih pogovorov,” je pojasnil Janša.
Kar se tiče groženj varnosti državljanov, ki so neposredno izpostavljeni sodnemu ali izvensodnemu pregonu ter celo mučenju zaradi politične aktivnosti, so pripravili resolucije, ki obravnavajo situacijo v Nikaragvi in na Kubi.
Tuji državniki: To je šokantno in negativno presenečenje, da je vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma
“Ko smo se pogovarjali s kolegi, so bili vsi izjemno presenečeni, kako je možno, da se kaj takega zgodi v državi, kjer imamo več kot 700 morišč, kjer so zgodovinarji dodobra raziskali neko obdobje in kjer živi na desettisoče potomcev žrtev, ki so umrle oziroma trpele v času komunističnega režima. Še posebej pa so vsi zaprepadeni, ko slišijo, da je bil sklep vlade sprejet nekaj ur pred tem, ko bi ta dan moral biti obeležen, sredi žalne slovesnosti z molitvami in prižiganjem sveč in to brez kakršnekoli realne utemeljitve,” je povedal Janša.
Generalni sekretar IDC-CDI Antonio Lopez-Isturiz je dejal, da je zlasti za evropske članice res šokantno, negativno presenečenje, da je slovenska vlada storila nekaj takšnega. “Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da se skuša z odloki in sklepi spreminjati zgodovino. To je nevarno in to je bilo običajno v drugih časih, ne pa v današnji Sloveniji in Evropi,” je poudaril. Ob tem je spomnil, da so bile v evropskih institucijah sprejete resolucije v zvezi z zločini komunističnih in nacističnih režimov. Slovenska vlada pa je, kot je dejal, sprejela sklep, ki je v nasprotju s temu resolucijami. Tako meni, da bi morala vlada Roberta Goloba o tej zadevi ponovno razmisliti.
Spletno uredništvo