Na spletni strani občine Vransko je objavljeno opozorilo lovske družine Vransko, ki je bila danes zjutraj obveščena o treh povoženih medvedjih mladičih na avtocesti med predorom Ločica in cestninsko postajo Vransko.
Predvidevajo, da se razjarjena medvedka zadržuje na tem območju, zato lovska družina odsvetuje sprehode v naravi, nabiranje gob in podobno.
Kako ravnamo v primeru srečanja z medvedom?
Na Zavodu za gozdove Republike Slovenije pojasnjujejo, da so napadi medveda na človeka v splošnem zelo redki, vendar kljub vsemu možnost napada obstaja. Ta možnost se lahko zmanjša, če se upošteva nekatera preprosta navodila obnašanja. Vedeti je potrebno, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen, za hrano. Do napada lahko privedejo nekatere posebne okoliščine, srečanja, ko se medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Medveda v takem primeru presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje oziroma nima časa ali možnosti za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umakniti, mati medvedka pa jih brani.
Zato Zavod za gozdove priporoča:
- ob sprehodih v gozd imejte psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa raje razmislimo o nujnosti sprehajanja s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji- Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica);
- med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – naprimer glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa, ni pa potrebno kričati, da ne motimo “gozdnega miru”;
- kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
- ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo;
- če se medved že zapodi proti nam, mirno obstanimo na mestu; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
- za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (“bear pepper spray”), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah z opremo za aktivnosti v naravi v Sloveniji;
- nikoli ne tecimo pred medvedom, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;
- ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
- poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
- ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če pa jih opazimo, se čim prej umaknimo;
- med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
- nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.
Dobro je vedeti tudi:
- takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko sicer res odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča;
- medved, ki se dvigne oziroma postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Velikokrat pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.
V primeru resnih težav z medvedi pa lahko prizadeti prebivalci Slovenije pokličejo številki 112 (Center za obveščanje Republike Slovenije) ali 113 (Policija), kjer jih bo tisti, ki bo sprejel klic, povezal z intervencijsko skupino za hitro posredovanje v primeru težav z velikimi zvermi. Intervencijska skupina, ki jo je imenovalo resorno ministrstvo za varstvo narave, deluje v sklopu Zavoda za gozdove Slovenije, še sporočajo na Zavodu za gozdove Republike Slovenije.
