Na včerajšnji novinarski konferenci je vodja poslanske skupine Jelka Godec spregovorila o vzrokih za vloženo interpelacijo zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in zdravstveni krizi.
Poudarila je, da je 30. junij datum, ko naj bi bilo pripravljeno nekaj področij zdravstvene zakonodaje. In sicer reforma plačnega sistema javnih uslužbencev, reševanje problematike družinske in urgentne medicine, strukturna prenova zdravstvene zavarovalnice, prenova nadzora in vodenja javnih zavodov in ureditev področja absentizma. To so glavne točke, ki bi jih morali danes obravnavati na seji državnega zbora ali že prej, a se danes obravnava samo interventni zakon, ki je v preteklosti pokazal, da je daleč od zgodbe o uspehu. Slednji je namreč še poslabšal razmere v zdravstvu in katerih odraz so nedopustno dolge čakalne dobe.
Pred letom dni je predsednik vlade dejal, da bo ta vlada oz. to ministrstvo izvedlo eksperiment. Eksperiment v zdravstvu, ki bo imel svoj cilj, da bo pokazal, kje zdravstvo je in da bodo uredili razmere v zdravstvu. Vse časovnice in obljube, kot je navedeno v interpelaciji, so splavale po vodi.
Čakalne dobe v zdravstvu so se podaljšale, kar je kot rečeno posledica nereda v zdravstvu. Interventni zakon ta nered poglablja, razdvaja slovenske paciente na tiste, ki si lahko privoščijo storitve v zdravstvu in tiste, ki čakajo. Danes v državnem zboru poslušamo, naj bo 35 tisoč ljudi srečnih, da so do storitve sploh prišli na podlagi interventnega zakona in 111 milijonov evrov. A dejstvo je, da imajo ti ljudje že danes po ustavi brez interventnega zakona pravico do zdravstvenega varstva, brez pomilovanja, saj plačujejo obvezno in dopolnilno zavarovanje. Minister je napovedal, da se bodo na podlagi interventnega zakona čakalne vrste skrajšale za polovico. Jasno je, da temu ni tako. Izgovorov je veliko, ampak pri snovanju interventnega zakona bi morali zato upoštevati tudi obdobje covida oz. t.i. covidni rep.
V okviru interventnega zakona so zanikali zapis v koalicijski pogodbi, da bodo v zdravstveni sistem predvsem za skrajševanje čakalnih dob uvrstili vse razpoložljive kadre. Žal danes novela zakona to koalicijsko zavezo zanika.
V nadaljevanju je Godec izpostavila tudi korupcijo in lobiranje v zdravstvu. Minister je žač pokazal, da so lobiji v zdravstvu dovolj močni. Predvsem zato, ker jevobljubljal, da bo uredil upravljanje slovenske zdravstvene zavarovalnice. V javni razpravi je bil zakon, ki je nakazoval možnosti sprememb, a žal tega zakona ni več. Sedaj kroži sprememba novele zakona o zdravstvenem varstvu, ki pa ne predvideva nič novega. Skupščina in upravljanje zavarovalnice ostajata takšna, kot sta. Jelka Godec je spomnila, da je ministrstvo oz. vlada takoj na začetku sprejela novelo zakona o javnem naročanju, s katero je ukinila sistem centralne evidence medicinskih pripomočkov. V koalicijski pogodbi so obljubljali nove rešitve, a o slednjih ni ne duha ne sluha.
Bešič Loredan je na svojem hearingu povedal, da bo ustanovil strateški svet, ki mu bo pomagal pri odločitvah, oblikoval reforme in da naj bi bile v 12 mesecih te tudi pripravljene. Fiasko tega strateškega sveta poznamo, saj je ta z januarjem prenehal delovati na ministrstvu za zdravje in je bil prenesen v kabinet k predsedniku vlade, kjer ga sedaj vodi dr. Brecelj. To je tudi dokaz nezaupanja predsednika vlade do ministra oz. upadanja tega zaupanja. Strateški svet je po besedah dr. Breclja dal več kot 70 predlogov, a jih minister za zdravje ne upošteva, zato je po izjavah dr. Breclja minister nesposoben opravljanja te funkcije.
Danes je datum, ko naj bi bil sprejet tudi nov plačni staber v zdravstvu. Minister je sam dejal, da v kolikor do 30. junija tega ne bo, bo prevzel odgovornost. Plačnega stebra v zdravstvu danes ni in na mestu je vprašanje ali bo minister prevzel odgovornost. Gotovo bo kot že tolikokrat doslej zanikal svoje izjave in požrl besedo.
Na področju družinske medicine je vsa javnost spremljala kolaps primarnega zdravstva v Ljubljani. Veliko je sicer vzrokov, zakaj je do tega prišlo, a vendar – minister namesto da bi vztrajal pri svojih načelih, da je veliko odvisno od vodenja in upravljanja zdravstvenih domov, se je opravičil Jankoviću. Izbral je lastno ponižanje pred tem, da bi reševal problematiko urgentne in družinske medicine.
Slovenska demokratska stranka je bila v navezi z ministrom, pripravljena podpreti spremembo upravljanja zdravstvene zavarovalnice. Ta se evidentno ne bo zodila, saj je, kot kaže, minister podlegel lobijem, ki to zavarovalnico upravljajo in jo bo napolnil z dodatnim denarjem. Danes je v obravnavi tudi novela zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki preoblikuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezni prispevek in namenja 240 milijonov evrov iz proračuna za pokrivanje izgub oz. izravnavo finančnega načrta ZZZS v letu 2024. Tudi zakon o dolgotrajni oskrbi prav tako predvideva dodatnih 190 milijonov evrov za ZZZS, ki je bil za ministra in predsednika vlade ključni problem v zdravstevni reformi in sta poudarjala, da je potrebno to rešiti.
Predsednik vlade je v januarju letos ob podpisu zahteve za sodelovanje pri izvedbi zdravstvene reforme s strani koalicije, dejal, da morajo vsi prebivalci in prebivalke dobiti dostop do učinkovitega javnega zdravstvenegga sistema.
Glede na to, da kar pol leta niso bile izvedene dane zaveze in da minister Bešič Loredan poglablja nered v zdravstvu, je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke vložila interpelacijo.
Spletno uredništvo
