Po podatkih iz sistema ERAR je Društvo Ženska svetovalnica v obdobju od leta 2015 do konca leta 2024 iz javnih sredstev prejelo skupno 2,344 milijona evrov. Samo v decembru 2024 je društvo zabeležilo rekordnih 71 tisoč evrov priliva, večinoma iz naslova Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Takšne številke sprožajo številna vprašanja o učinkovitosti in sorazmernosti porabe proračunskega denarja, še posebej v času, ko številne druge socialne in infrastrukturne potrebe ostajajo spregledane.
Kritike na račun vsebinske pristranskosti
Društvo se v javnosti predstavlja kot organizacija za podporo ženskam v stiski, vendar pa nekatere njihove javne kampanje sprožajo pomisleke glede uravnoteženosti sporočil in spoštovanja načela enakosti spolov. V zadnjem času je bil še posebej izpostavljen plakat z naslovoma “Materino znamenje” in “Očetovo znamenje”, ki prikazuje otroka z modricami in očete implicitno prikazuje kot povzročitelje nasilja.
Plakat je naletel na številne kritične odzive, predvsem na družbenih omrežjih. Uporabniki so opozarjali, da gre za poenostavljeno in stereotipno upodabljanje družinskih razmer, ki lahko dolgoročno prispeva k poglabljanju nezaupanja med spoloma ter k marginalizaciji očetovske vloge v družbi.
Vprašanja o financiranju in političnih povezavah
Kritike se ne ustavijo zgolj pri vsebini. Nekateri opazovalci in komentatorji javno izražajo dvome o dejanskem obsegu in namenu delovanja društva, ki ima razmeroma majhno ekipo, a prejema visoke mesečne zneske. V komentarjih na družbenih omrežjih so se pojavila vprašanja, kakšne storitve konkretno izvajajo, kdo nadzira njihovo delovanje in ali je financiranje sorazmerno z dejanskim učinkom v družbi.
Društvo naj bi sodelovalo tudi z organizacijami, kot je Amnesty International, ki jo nekateri umeščajo v okvir mednarodnih mrež z ideološko določenimi cilji, pogosto financiranih prek fundacij, povezanih z Open Society Foundations.
Sporna preteklost delovanja v šolah
V preteklosti so bili nekateri programi društva deležni javne razprave in kritik, predvsem zaradi vsebin, ki so jih izvajali v osnovnih šolah. Ena od delavnic z naslovom “Zdrava prehrana” naj bi po poročilih v resnici vsebovala teme, povezane z LGBT-vsebino, brez predhodnega obveščanja staršev ali pridobitve soglasij. Vse to – ponovno – z uporabo javnih sredstev.
Potreba po večji transparentnosti
Primer Društva Ženska svetovalnica znova odpira vprašanje nadzora nad porabo javnih sredstev, preglednosti delovanja nevladnih organizacij ter uravnoteženosti družbenih kampanj, ki se izvajajo v imenu boja za pravice. Čeprav je podpora žrtvam nasilja nujna in dragocena, se mnogi sprašujejo, ali se v imenu tega poslanstva financirajo tudi ideološko obarvani programi, ki družbo bolj delijo kot povezujejo.
Spletno uredništvo
