Za vas objavljamo povzetek govora.
Prvo, za kar se je boril Charlie Kirk, so bile prave, krščanske vrednote. Posebno mesto je pri njem imela temeljna človekova pravica svoboda govora. Glede nje ni mogoč noben kompromis ali obstati na »pol poti«. Temeljna človekova pravica svoboda govora je namreč kot devištvo, ali obstaja in je popolna, ali pa je sploh ni. Brez svobode govora je demokracija samo farsa. George Orwell je bil jasen: »Svoboda govora pomeni, da lahko povemo tisto, česar drugi nočejo slišati!«. Svoboda govora zahteva, da se znebimo spon vsake cenzure, tudi »politične korektnosti«, ki je v resnici samocenzura. Če to vse upoštevamo in izhajamo iz dejstva, da štejejo prav vsa človeška življenja, tudi nerojena človeška življenja, ne glede na barvo kože, na starost, nikomur ne bi smelo biti težko izreči dejstvo, da tudi življenja belcev štejejo. Boj za svobodo govora nikoli ni končan in za to temeljno človekovo pravico se moramo boriti vedno znova. Z doslednostjo v tem boju lahko največ storimo za zapuščino Charlieja Kirka.
Drugo, kar je uspelo Charlieju Kirku, je, da je mladi generaciji začel odpirati oči. in jim s tem dal novo upanje. Tudi nas čaka nadaljevanje te naloge. Da vsem odpremo oči o tem, kje živimo. V Evropski uniji smo že povsod priče zlorabam pravnega reda in pravosodja ter drugih institucij za politično obračunavanje z desno usmerjenimi politiki. Ob tem, ko se levičarske nasilneže in tuje kriminalce ščiti. Najbolj znane primere tovrstnega diskreditiranja in sodnega preganjanja lahko vidimo v Franciji, Nemčiji, Belgiji, Italiji, Sloveniji in na Poljskem ter še marsikje drugod. Gre za očitne zlorabe oblasti in prava, ki jih je odlično opisal Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin: »Kako prepoznamo komunistično oblast – tako da ščiti kriminalce in kriminalizira politične nasprotnike!«. Vprašajmo se torej, kdo je na oblasti! Dodajmo še definicijo socialista po Amy Raid: »Socialist je tisti komunist, ki noče priznati sebi in drugim, kaj v resnici je; ali pa preprosto tega ni sposoben razumenti!«. Potem bi se že morale odpreti oči vsem, tudi mladim.
Tretje, kar je uspelo Charlieju Kirku, je bilo vračanje mladih k krščanstvu. Kar je bil verjetno ključni razlog, da so ga umorili. Moderno levičarstvo je namreč religija laži in sovraštva, ki s hujskaštvom zaseje zavist in zlo. Moderno levičarstvo lahko dobro opišemo tudi kot sistem kultov: kulta zavisti, kulta smrti, kulta hujskaštva, kulta sovraštva, kulta zla. Toda, da bi uspelo s svojimi lažnimi vrednotami, mora levičarstvo najprej uničiti pravo vero, torej krščanstvo na celotnem področju zahodne civilizacije. Zato zadnja leta tako gorijo cerkve, zato se uvaža radikalni islam, zato je krščanstvo danes na svetu najbolj sistematično preganjana vera. Charlie Kirk je bil jasen: »Islam je nezdružljiv z zahodno civilizacijo!« in »Temelji zahodne civilizacije so krščanski«. S tem, ko je mlade vračal k krščanstvu kot neločljivem temelju zahodne civilizacije, mu je uspel pozitiven zgodovinski premik, za katerega so mnogi mislili, da ni več dosegljiv. Postal je večen zgled za naslednjo generacijo. Na mesto umorjenega Charlieja Kirka bo stopilo na milijone novih. In to se že dogaja.
Četrto, kar je uspelo Charleju Kirku, pa je bilo povezovanje vseh desnih sil v ZDA. To moramo storiti tudi v Evropi, kjer so mnoge desne stranke danes neenotne in celo sprte med seboj. Zloglasni »Cordon sanitaire« še vedno obstaja. Temu moramo narediti konec. Samo dobro, iskreno in stalno sodelovanje vseh pravih desnih strank lahko reši še Evropo in zahodno civilizacijo. Bog živi Evropo in zahodno civilizacijo!
Spletno uredništvo
