Stranka Demokrati pod vodstvom Anže Logar vse bolj jasno kaže, da svojo politično priložnost vidi predvsem v distanciranju – in napadanju – Slovenska demokratska stranka. Kljub temu da je prostor tako imenovane levo-sredinske »anti-Janša« politike že močno zasičen, Logarjeva ekipa očitno ocenjuje, da je to edina pot do prepoznavnosti in morebitnega volilnega preboja.
Tokratni spor se je razplamtel ob predlogu sklica parlamentarne seje o sistemski korupciji, ki so jo predlagali Demokrati. V stranki so med vrsticami SDS očitali, da zavira razpravo o korupciji, potem ko največja opozicijska stranka ni brez zadržkov podprla njihove pobude.
Predlagana seja naj bi obravnavala več odmevnih primerov – od afere Karigador in ugotovitev KPK do razkritij v oddaji Tarča glede ljubljanskega župana. Demokrati so parlamentarnim strankam poslali gradivo v podpis, vendar z odzivom SDS niso bili zadovoljni.
SDS: razprava da, a z dodatno temo
Iz SDS so odgovorili, da bodo pobudo podprli le, če bo v gradivo dodana posebna točka, ki se nanaša prav na Anžeta Logarja. Opozorili so na podpisano zavezo kandidatov na volitvah v Državni zbor, po kateri bi moral Logar v primeru izstopa iz stranke ali poslanske skupine odstopiti tudi kot poslanec. Namesto tega danes nastopa kot samostojni poslanec in predsednik stranke, ki na volitvah leta 2022 sploh ni sodelovala.
Takšen odgovor je Demokrati razumeli kot provokacijo in dokaz, da SDS po njihovem mnenju razprave o korupciji v resnici ne želi.
Demokrati z ostrimi obtožbami
V odzivu so šli še korak dlje in SDS očitali politični cinizem ter trdili, da je glas za SDS glas za nadaljnjo opozicijsko vlogo. Po njihovem je značilno, da SDS bolj kot sistemska korupcija moti podpis zaveze, ki jo Demokrati označujejo celo za neustavno.
Takšna retorika je nenavadno ostra, saj je praviloma značilna za obračune med levimi strankami, ki si med seboj jemljejo glasove. Še bolj nenavadna pa je zato, ker SDS ostaja daleč najmočnejša stranka na desni sredini, njeni glasovi pa nikakor niso »izgubljeni«. Če je kdo v nevarnosti, da ostane pod parlamentarnim pragom, so to trenutno prav Demokrati.
Gradnja identitete na nasprotovanju SDS
Ker za redno sejo v Državnem zboru nimajo dovolj podpore, Demokrati napovedujejo zahtevo za sklic seje Komisije za nadzor javnih financ. Ob tem se poskušajo pozicionirati kot osrednja »nekontaminirana« politična alternativa – čeprav formalno sploh še niso parlamentarna stranka.
Logar svojo samostojno pot predstavlja kot boj proti sistemu in korupciji, pri čemer v isti koš postavlja tako vladajočo koalicijo kot opozicijo – vključno s stranko, katere dolgoletni član je bil več kot četrt stoletja. Strategija je jasna: Demokrati želijo dokazati, da niso satelit SDS, temveč njena alternativa.
Toda pri tem se odpira vprašanje verodostojnosti. Težko je prezreti določeno mero političnega paradoksa, ko nekdanji visoki funkcionar stranke le nekaj mesecev po izstopu isto stranko obravnava kot del iste koruptivne strukture, ki jo sicer pripisuje Golobovi koaliciji.
Janšev odgovor: vprašanje integritete
Na očitke Demokratov se je odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je opozoril, da Logar ni le podpisal zaveze, temveč je bil tudi predsednik organa, ki je takšno zavezo postavil kot pogoj za kandidaturo. Po njegovih besedah je težko govoriti o integriteti, če se lastnih podpisanih obveznosti ne spoštuje.
Dejstvo ostaja, da je bila v pogodbi, ki jo je Logar podpisal, jasno zapisana obveznost odstopa v primeru izstopa iz stranke. Načelo pacta sunt servanda – pogodbe je treba spoštovati – je temelj zaupanja, ne le v pravu, temveč tudi v politiki. Če se zaveze razume kot ohlapna priporočila, se neizogibno poraja vprašanje, koliko veljajo morebitne prihodnje politične ali koalicijske obljube.
Spor med Demokrati in SDS tako ni več zgolj taktičen, temveč vse bolj postaja temeljni del Logarjeve politične identitete. Vprašanje pa ostaja, ali je napad na nekdanjo lastno stranko res dovolj močna osnova za dolgoročno politično prepričljivost.
Spletno uredništvo
