Ustavno sodišče bo ta četrtek znova presojalo sporno novelo zakona o RTV, ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba.
Odločitev bo pokazala, ali bo sodišče vladi dalo zaušnico – ali pa bo kljub številnim opozorilom potrdilo zakon, ki je omogočil popolno preoblikovanje in prevzem javnega medija.
Kako smo prišli do tukaj?
Golobova vlada je novelo predstavila kot orodje “depolitizacije” RTV-ja. V resnici pa je šlo za pravno podlago za zamenjavo vodstva in ključnih organov – kar je pozneje priznal tudi sam premier, ko je dejal, da je bil cilj “janšisti” na RTV, pa tudi v drugih državnih sistemih.
Ustavno sodišče je zaradi očitnih ustavnih dilem najprej začasno zadržalo izvajanje ključnih členov. Potem pa je po obisku nekdanje podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove presenetljivo popustilo in dovolilo izvajanje tudi spornih delov zakona (23., 24. in 25. člen).
Šele pozneje je – po razkritju dokumentov Evropske komisije, ki si jih je izboril evropski poslanec dr. Milan Zver – postalo jasno, da je bila tema pogovorov Jourove ravno Golobova novela o RTV. S tem se je še okrepil sum, da je bila odločitev ustavnih sodnikov politično motivirana.
Ugibanja in sporna ozadja
V javnosti se je govorilo tudi o tem, da naj bi bil takratni predsednik ustavnega sodišča dr. Rajko Knez Accetto deležen obljube o evropski funkciji v zameno za “konstruktivno” držo pri odločanju. Čeprav se je kasneje izkazalo, da na mesto sodnika Sodišča EU ni bil izbran – saj je bil imenovan Marko Bošnjak – ostajajo odprta vprašanja o političnih pritiskih in netransparentnem dogajanju.
Poleg tega je Accetto celo javno komentiral odprt postopek – poteza, ki bi morala zadostovati za njegovo izločitev iz odločanja. Ali se bo to zgodilo zdaj, ostaja neznanka.
Kaj je novela dejansko prinesla?
Po uveljavitvi zakona:
-
so bili stari organi upravljanja predčasno razrešeni,
-
nova vodstva so prišla iz vrst aktivistično usmerjenih novinarjev in nevladnih organizacij,
-
začele so se čistke: odpuščanja, degradacije, pritiski na zaposlene,
-
uredniška politika je postala izrazito enostranska,
-
gledanost RTV-ja je padla,
-
finančno stanje pa se je še poslabšalo, kar se zdaj rešuje z višjo naročnino in dodatnim javnim denarjem.
Namesto “depolitizacije” je RTV dobil popolnoma novo politizacijo – izrazito enosmerno in trdno v rokah trenutne oblasti.
Kaj bo presojalo ustavno sodišče?
Sodišče bo obravnavalo dve pobudi:
-
Pobudo dr. Petra Gregorčiča, ki jo je pripravil dr. Matej Avbelj,
-
Pobudo državnega sveta, ki ga vodi Marko Lotrič.
Obe opozarjata na to, da je novela brez pravne podlage predčasno končala mandati programskega sveta, nadzornega sveta ter vodstva RTV, kar je v nasprotju s sodno prakso ustavnega sodišča.
Veliko vprašanje četrtka
Bo ustavno sodišče:
-
resnično meritorno odločilo, ali je zakon ustavno sporen?
-
ali bo zadevo znova odrinilo v prihodnost, da bi se izognilo vplivu na politično dogajanje pred volitvami?
-
Si bo drznilo razveljaviti zakonske člene, ki so omogočili prevzem javnega zavoda?
Spletno uredništvo
