V medijih smo prebrali, da Ministrstvo za kulturo pripravlja rešitve preko državne finančne pomoči slovenskim tiskanim medijem – medijem, ki so večinsko v zasebni lasti in imajo tudi megalomansko oglaševanje v avdiovizualnih medijih.
Poslanec Andrej Hoivik je na ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko in ministrico za digitalno preobrazbo dr. Emilijo Stojmenovo Duh naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z državno finančno pomočjo tiskanim medijem.
Za vas spodaj objavljamo poslansko vprašanje v celoti:
Ob mednarodnem dnevu medijev je Republika Slovenija pridobila štiri mesta na lestvici medijske svobode, kar lahko vsi le pozdravimo. V mednarodnem okolju in tudi v naši soseščini pa smo pretekle dni prebrali (vir: https://www.sta.si/3164527/tiskani-mediji-v-vse-manj-zavidljivem-polozaju-na-ministrstvu-naj-bi-dolocene-resitve-predstavili-maja), da “najstarejši dnevnik na svetu Wiener Zeitung, ustanovljen leta 1703, v tiskani obliki v Avstriji ne bo več izhajal vsak dan; po skoraj 320 letih se tako v tiskani različici s trga umika eden najstarejših dnevnih časopisov na svetu, ki se seli na splet, v papirni obliki pa naj bi izhajal le še približno enkrat ne mesec.”
Tudi številni drugi mediji vidijo izhod iz stiske v digitalizaciji. Neodvisnemu francoskemu preiskovalnemu spletnemu časopisu Mediapart, ki ga je leta 2008 ustanovil nekdanji glavni urednik pariškega časnika Le Monde Edwy Plenel in izhaja v francoščini, angleščini in španščini, delovanje omogoča 220.000 naročnikov. Tako jim ni treba objavljati oglasov, prejemati javne podpore in sklepati komercialnih partnerstev, je na mednarodnem novinarskem festivalu 2023, ki je med 17. in 21. aprilom potekal v italijanski Perugii, povedala generalna direktorica Mediaparta Cecile Sourd. Mlajše občinstvo, ki ga številni mediji vidijo kot trd oreh pri privabljanju novih naročnikov, pa po njenih besedah pridobivajo preko YouTubea in Twitcha. Ameriški Vox v lasti medijskega podjetja Vox Media medtem po besedah soustanoviteljice Voxa Melisse Bell razvija razlagalno novinarstvo. Prizadevajo si, da bi informacije umestili v širši kontekst in pogledali nanje z zgodovinskega in družbenega vidika. Hkrati želijo predstaviti možne rešitve predstavljenega problema, ne pa pustiti v uporabnikih občutka, da ni pomoči in da je vsega konec. Prav tako želijo dati prostor tistim, ki se počutijo neslišane, in razkrivati teme, s katerimi se ljudje srečujejo v vsakdanjem življenju. Pri svojem poslovnem modelu pa se ne zanašajo le na en vir prihodkov, ampak se financirajo tako iz naročnin kot iz oglaševanja in sredstev spletnih platform, da ne bi ostali brez prihodkov, če bi kakšen od teh virov iz tega ali onega razloga usahnil.
V medijih smo prebrali, da Ministrstvo za kulturo pripravlja rešitve preko državne finančne pomoči slovenskim tiskanim medijem – medijem, ki so večinsko v zasebni lasti in imajo tudi megalomansko oglaševanje v avdiovizualnih medijih.
Sprašuje sledeče:
1. Na podlagi katerih pozivov (navedba medija, njenega odgovornega urednika, naklade, finančno poslovanje medija v letu 2022) ste se odločili “iskati rešitve tiskanih medijev”?
2. Kdaj točno bodo zakonske ali podobne rešitve predstavljene javnosti in ali bo objava takšne rešitve/osnutka zakonodajne podlage javno objavljena ter dovzetna za komentiranje?
3. Kako bo še večje izčrpavanje davkoplačevalcev (financiranje tiskanih medijev iz državnega proračuna) pripomoglo k boljšemu standardu državljanov in državljank Republike Slovenije? Vljudno prosim za predložitev analiz ali podobnega strokovnega materiala.
4. Ali bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo skladno s svojo politiko digitalizacije takšne rešitve na vladi podprlo?
Spletno uredništvo
