V ponedeljek, 5. junija je na ministrstvu za zdravje potekal delovni sestanek, na katerem je bil sprejet sklep, ki je dokončen, da se Bolnišnico Topolšica pripoji k Splošni bolnišnici Celje. Pripojitev naj bi se zgodila že kmalu, saj naj bi vlada o novi združeni bolnišnici odločila še pred parlamentarnimi počitnicami.
Ukrep, ki ukinja specialistično bolnišnico je za domačine, zaposlene in bolnike Savinjsko- Šaleške in Koroške regije precej zaskrbljujoč
Na torkovem zboru delavcev, ki so ga sklicali sindikati Bolnišnice Topolšica, so zaposleni bolnišnice izrazili precejšnjo negotovost, poraja pa se tudi dvom, kaj bodo v prihodnosti sploh delali. V bolnišnici načrte ministrstva za zdravje vidijo celo kot ukinitev Bolnišnice Topolšica, čeprav je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc še pred mesecem dni pojasnjevala, da bolnišnice ne ukinjajo ter da “Bolnišnica Topolšica ostaja in bo še naprej zagotavljala kakovostno zdravstveno oskrbo in zaposlitve”. O programu pa naj bi se dogovorili skupaj z bolnišnico.
V preteklosti je Bolnišnica Topolšica že bila enota Splošne bolnišnice Celje
Bolnišnica Topolšica je v preteklosti nekaj let že delovala pod okriljem celjske bolnišnice, vendar se je kmalu odcepila, saj se je vanjo kot v enoto Splošne bolnišnice Celje vlagalo resnično zelo malo, kar pa je posledično tudi onemogočilo možnost razvoja. Takrat si je Bolnišnica Topolšica celo pridobila precej neželen prizvok bolnišnice, kjer naj bi oboleli zaključevali svoje poti. Danes je seveda situacija precej drugačna. Bolnišnica, ki svoje poslanstvo dobro opravlja, se je v likvidnostnih težavah znašla predvsem zaradi energetske sanacije in obnove bolnišnične stavbe.
Bolnišnica Topolšica se je po energetski sanaciji in obnovi bolnišnične stavbe znašla v likvidnostnih težavah
Kot je že znano, je leta 2013 Svet zavoda bolnišnice dal soglasje za 3,5 milijona evrov vreden kredit. Nato so eno leto čakali na soglasje ministrstva za zdravje, pol leta še na soglasje ministrstva za finance, vmes pa so ves čas intenzivno obnavljali. Programa v celoti takrat niso mogli realizirati. Leta 2013 so zato imeli izgubo, ki pa se je ponovila tudi naslednje leto. Iz realiziranega, vendar ne plačanega programa so imeli za 438.000 evrov primanjkljaja.
Energetska sanacija naj bi po besedah Šorlija bila takrat nujna, vendar pa glede na današnjo situacijo zagotovo ni bila ustrezno izvedena. 8,5 milijonov evrov vredna sanacija je močno zamajala temelje Bolnišnice Topolšica, pojavila sta se tudi neredno izplačevanje plač in neplačane obveznosti dobaviteljem, za nastanek takšne situacije pa še ni odgovarjal nihče.
Civilna iniciativa bo s podpisi skušala preprečiti brezglavo združitev
Trije sindikati bolnišnice so tako skupaj z lokalnim prebivalstvom ustanovili Civilno iniciativo, ki bo z zbiranjem podpisov skušala preprečiti brezglavo združitev. Nejasnosti pri združevanju se pojavijo predvsem pri vprašanju, kako bo celjska bolnišnica, ki je že tako v zelo slabem finančnem stanju uspela prenesti dodatno finančno obremenitev po združitvi. Še več, ministrstvo za zdravje je bolnišnicama naložilo rok, do katerega se morata uskladiti glede lokacije izvajanja dejavnosti, kar pomeni, določiti, katere dejavnosti imeti na obeh lokacijah, katere pa samo na eni.
Kaj pa glede združevanja bolnišnic po Sloveniji poreče Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije?
Kot je že pred leti na svoji spletni strani prispevek Siol.net glede združevanja bolnišnic objavil Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, da združevanje slovenskih bolnišnic po merilih, določenih za tuje javno zdravstvo, seveda ni rešitev. Zato so takrat na ministrstvu preverili, ali ob racionalizaciji javnega zdravstva načrtujejo morebitno reorganizacijo bolnišnic. Ker na postavljeno vprašanje niso dobili odgovora, so za mnenje vprašal stroko.
Tomaž Glažar, takrat direktor Zdravstvenega doma Vrhnika, je poudaril, da toliko bolnišnic kot jih je v Sloveniji na prebivalca, imajo redkokje. Omenil je tudi raziskavo narejeno že pred leti, ki je pokazala, da bi bile za Slovenijo dovolj štiri splošne bolnišnice. Glažar je takrat bil tudi mnenja, da bi bilo potrebno obstoječe bolnišnice specializirati. To bi bil pozitiven ukrep tako za bolnišnice kot bolnike, saj so obstoječe specialistične bolnišnice dober zgled.
“Če eno neurejeno bolnišnico združiš z drugo, dobiš tretjo, ki je najbolj neurejena.” (Erik Brecelj, izjava objavljena za Siol.net na spletni strani Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije)
