Leta 2010 je Slovenija sprejela Državni program paliativne oskrbe in Državni program za obvladovanje raka. V letu 2022 je bil sprejet Državni program za obvladovanje raka za obdobje 2022–2026 s cilji upočasnitve večanja incidence raka, povečanjem preživetja in izboljšanja kakovosti življenja bolnikov z rakom s celostno rehabilitacijo ter paliativno oskrbo.
Poslanka Alenka Jeraj je na ministrico za zdravje dr. Valentino Prevolnik Rupel naslovila pisno poslansko vprašanje vprašanje v zvezi z ureditvijo paliativne oskrbe v Sloveniji.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Slovenija ima relativno dobro razvit zdravstveni sistem, največji delež bolnikov s kronično neozdravljivo boleznijo predstavljajo bolniki z rakavimi obolenji. Med temi boleznimi so tudi prirojene gensko pogojene bolezni, neozdravljive nevrološke bolezni, nenazadnje pa imajo kronično neozdravljivo bolezen tudi bolniki z napredovano boleznijo srca, pljuč ali ledvic, ki v zadnji fazi prav tako potrebujejo paliativno in hospic oskrbo. Del kakovostne zdravstvene oskrbe je tudi paliativna oskrba kroničnih bolnikov z neozdravljivo boleznijo v vseh starostnih skupinah.
Leta 2010 je Slovenija sprejela Državni program paliativne oskrbe in Državni program za obvladovanje raka. V letu 2022 je bil sprejet Državni program za obvladovanje raka za obdobje 2022–2026 s cilji upočasnitve večanja incidence raka, povečanjem preživetja in izboljšanja kakovosti življenja bolnikov z rakom s celostno rehabilitacijo ter paliativno oskrbo.
Že več let imamo določene time anesteziološko protibolečinskih ambulant po izvajalcih v obeh kliničnih centrih in splošnih bolnišnicah. Zagotovljena so tudi sredstva, vendar iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izhaja, da storitve niso v celoti realizirane. V letu 2022 je bil za paliativno oskrbo predviden obseg v višini 16,1 milijonov evrov, realiziranih storitev pa le za 7,2 milijonov evrov, kar predstavlja le 45 % realizacijo. Za leto 2023 je bilo predvidenih 16,1 milijonov evrov, realiziranih pa je bilo nekaj več kot 7 milijonov evrov, torej je ostala več kot polovica finančnih sredstev. Deluje že določeno število mobilnih paliativnih timov po izvajalcih, a tudi tu beležimo slabo realizacijo, le 47 % načrtovanega obsega.
Dejavnost mobilnih timov se razvija počasi. Ocena je, da bi potrebovali vsaj še osem timov tam, kjer še niso organizirani, tako da bi jih bilo skupaj 16. Težava, s katero se soočamo že leta, pa je tudi premalo posteljnih kapacitet in kadra za paliativno oskrbo.
Sprašuje sledeče:
1. Kaj je bilo na področju paliativne oskrbe narejeno od sprejetja državnega programa za paliativne oskrbe leta 2010 do danes? Prosim za ukrepe in realizacijo po letih.
2. Koliko javnih finančnih sredstev je bilo za paliativno oskrbo porabljenih od sprejetja državnega programa za paliativne oskrbe leta 2010 do danes? Prosim za podatke po letih.
Spletno uredništvo
