Vlada Republike Slovenije (RS) je na dopisni seji 4. avgusta podala odgovor na pisno vprašanje poslanca Andreja Čuša glede trajnostnega razvoja in energetike.
Vlada je pojasnila, da se premog v Sloveniji uporablja v tržnih dejavnostih v energetiki za proizvodnjo toplote v Ljubljani in za proizvodnjo elektrike v Šoštanju. V Ljubljani naj bi do leta 2020 prešli s premoga na zemeljski plin z uporabo najučinkovitejše tehnologije za visoko učinkovito soproizvodnjo toplote in elektrike na zemeljski plin. S tem naj bi se občutno izboljšale razmere glede emisij v Ljubljani.
Šoštanj je glede proizvodnje izpostavljen razmeram na trgu z elektriko. Te bodo v prihodnje odločilne za to, ali bo elektrarna lahko obratovala ali ne. Na šoštanjsko elektrarno pa je vezana tudi usoda Premogovnika Velenje.
Kot pojasnjujejo na Vladi RS, je zagotavljanje spremembe strukture proizvodnih energetskih virov ena ključnih usmeritev notranjega energetskega trga v Evropski uniji (EU), ki se bo izvajala z reguliranjem trga s pravicami za emitiranje toplogrednih plinov. Ta razvoj bo potekal s postopnim ukinjanjem rabe premoga in bo odvisen tudi od nadaljnjega razvoja potreb po električni energiji ter od hitrosti gradnje elektrarn na obnovljive vire energije.
Glede hitrosti gradnje elektrarn, je Vladi RS pojasnila, da se je potrebno zavedati, da je odvisna predvsem od tega, kako se zbirajo sredstva za zagotavljanje podpor, saj to draži elektriko, s tem pa pomembno vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Uporaba premoga se v Sloveniji predvideva le še za uporabo pri že obratujočih napravah najkasneje do izteka njihove življenjske dobe. Na podlagi obravnavanih scenarijev za zniževanje emisij toplogrednih plinov pa se bo raba premoga najverjetneje končala že pred koncem predvidene življenjske dobe obratujočih elektrarn.
Glede vetrnih elektrarn v načrtih uporabe alternativnih virov energije Vlada pojasnjuje, da je bila v analizah energetskih potencialov in obravnavah možnih scenarijev politike ter spodbujanja rabe energije obnovljivih virov energije, proučevana tudi možnost izrabe vetrne energije. Na tem področju je že v preteklosti obstajal velik interes investitorjev, ki pa se srečujejo z velikimi težavami pri iskanju primernih lokacij zaradi nasprotovanja različnih iniciativ, ki spodbujajo lokalno nasprotovanje investicijskim pobudam.
Na Ministrstvu za infrastrukturo je potekala javna razgrnitev osnutka posodobljenega Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (OVE) za obdobje 2010- 2020 ter pripadajočega okoljskega poročila. Na predlog javnosti je bila javna obravnava podaljšana do 15. septembra 2017. Za posodobljeni Akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN OVE), sta bili oblikovani dve novi varianti, ki se razlikujeta le v eni tehnologiji. Ob predpostavki, da bo izkoriščen ves potencial za izgradnjo hidroelektrarn, ki imajo v Sloveniji največji potencial, gre v eni varianti prav za naslonitev na pospešen prodor vetrnih elektrarn, v drugi pa za pospešeno gradnjo sončnih elektrarn. Obe varianti upoštevata, da bodo doseženi cilji, skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi Slovenije v letu 2020.
Na Vladi pojasnjujejo še, da se mora v skladu s pravili za državne pomoči, ki veljajo za spodbujanje elektrike iz obnovljivih virov, podpora dodeljevati projektom v konkurenčnem postopku, kjer si tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov konkurirajo med seboj na podlagi proizvodne cene. V konkurenčnem postopku pa bo vetrna tehnologija tekmovala predvsem s tehnologijami za hidroelektrarne in za sončne elektrarne.
