Na 107. izredni seji Državnega zbora so poslanci razpravljali o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glede povečanja obrambnih izdatkov, ki ga je predlagala Levica.
Predlog je bil s 46 glasovi za in 42 proti tudi sprejet. Med podporniki so bili poleg Levice tudi poslanci Socialnih demokratov, NSi, nepovezani poslanec Tine Novak in SDS.
V odziv na sprejetje predloga je stranka Gibanje Svoboda napovedala, da bo sama predlagala referendum o članstvu Slovenije v Natu, kar naj bi po njihovem mnenju bilo ključno vprašanje. Predlog naj bi bil vložen prihodnji teden.
Janša: Potrebujemo trezno razpravo, ne politične igrice
Predsednik SDS Janez Janša se je na glasovanje odzval preko omrežja X, kjer je poudaril, da razprava o porabi sredstev za obrambo ni le legitimna, ampak tudi nujna. Opozoril je na nesodelovanje vlade pri ključnih odločitvah in zanemarjanje političnega dialoga:
»Ko je Slovenija vstopala v NATO, je takratna vlada pod vodstvom dr. Drnovška delovala usklajeno z opozicijo. Danes pa imamo vladno koalicijo, ki ni sposobna uskladiti niti stališč znotraj svojih vrst.«
Janša je izpostavil, da je bilo povečanje obrambnih izdatkov pripravljeno brez širše politične razprave in brez seje Sveta za nacionalno varnost. Po njegovem mnenju sprejeti dokument ni ustrezna podlaga za tolikšen proračunski vložek v obrambo, saj ne odgovarja na ključna vprašanja: koliko vojakov bo Slovenija imela, kako jih bo usposobila, in kakšen namen ima predvidena oprema.
Referendum kot politično orodje?
Čeprav gre za posvetovalni referendum, Janša meni, da lahko razprava pred njim pomeni priložnost za resno in odgovorno razmislek:
»To je priložnost za popravni izpit vlade, ki ga ta očitno potrebuje. Gre za referendum brez neposrednih pravnih učinkov, a z močnimi političnimi posledicami.«
Po mnenju SDS je aktualna vlada nezmožna učinkovito upravljati s tako velikim obrambnim proračunom. Stranka obenem opozarja, da je treba k obrambni politiki pristopiti celovito in načrtno, s poudarkom na realistični oceni potreb, lastni obrambni sposobnosti in zavezah znotraj Nata.
Ključna stališča SDS:
-
Varnost Evrope (in s tem Slovenije) je danes nižja kot pred desetletji – deloma zaradi strateške odvisnosti Zahoda.
-
Kolektivna obramba v Natu je učinkovitejša kot samostojna obramba.
-
Zaveze zaveznikom ostajajo veljavne ne glede na vlado.
-
Vlada je doslej slabo upravljala sredstva, kar se kaže v sporni resoluciji.
-
Nacionalna varnost mora imeti prednost pred simbolično politiko.
-
Prava razprava o sredstvih za obrambo se lahko začne šele, ko vemo, kaj, kdaj in kako želimo zgraditi.
O napovedanem referendumu o članstvu v Natu
Koalicijska ideja o referendumu glede članstva v Natu je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost. V odziv je Janša poudaril, da ni razloga za preplah:
»Slovenija je formalno članica Nata na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo z dvotretjinsko večino ratificira Državni zbor. Golobova koalicija te večine nima, zato izstop iz Nata ni realna možnost.«
Vseeno pa je po njegovem mnenju smiselno razpravljati o tem, koliko in kako racionalno Slovenija namenja za obrambo – zlasti ob omejenih sredstvih in številnih drugih družbenih izzivih.
Spletno uredništvo
