Odločitev Splošnega sodišča Evropske unije, ki je deloma ugodilo tožbi evropskega poslanca Milana Zvera proti Evropski komisiji, je sprožila odmeve v Sloveniji in Bruslju.

Sodišče je namreč od komisije zahtevalo razkritje zakritega dela dokumenta z naslovom »Kaj hočemo od Accetta«, kar po mnenju Zvera in predsednika SDS Janeza Janše razkriva nedopustno politično vmešavanje v delovanje slovenskega Ustavnega sodišča.

Zver: Precedenčna zmaga proti Evropski komisiji

Milan Zver je sodbo označil kot “veliko zmago” — ne le osebno, temveč tudi kot pomemben precedens za celotno Evropsko unijo. To je namreč prvi primer, da je evropski poslanec s tožbo uspel proti Evropski komisiji.

“Očitno so nekateri komisarji in uradniki menili, da jim ni treba pojasnjevati javnosti, kaj se dogaja v ozadju določenih odločitev,” je dejal Zver.

Po njegovih besedah dokumenti, ki jih je pridobil, jasno kažejo, da je nekdanja podpredsednica komisije Věra Jourovámarca 2023 “neposredno intervenirala v zakonodajni proces in odločanje na Ustavnem sodišču RS”, predvsem glede zakona o RTV Slovenija. Obisk naj bi imel “resne posledice za slovenski pravni red”.

Janša: Huda blamaža za Komisijo in vprašanja za Ustavno sodišče

Predsednik SDS Janez Janša je sodbo označil kot “hudo blamažo” za Evropsko komisijo in izpostavil tri ključne razsežnosti primera:

1. Precedens, ko poslanec Evropskega parlamenta s tožbo uspe proti močnemu institucijskemu aparatu Evropske komisije.

2. Politična zloraba funkcije, saj je Jourová po njegovem mnenju delovala v nasprotju z vlogo Komisije kot varuha pogodb in pravnega reda.

3. Vprašanje neodvisnosti Ustavnega sodišča, ki je Jourovo sprejelo in se po njenem obisku odmaknilo od predhodne odločitve o začasnem zadržanju zakona o RTVS.

“Jourová je bila zalotena z roko v žepu. Kar je bilo počrnjeno v dokumentu, ne bi bilo, če ne bi bilo sporno,” je bil oster Janša.

Dodal je, da sodba Komisijo “postavlja nazaj v okvir Lizbonske pogodbe” in ponovno izpostavil, da Ustavno sodišče že več kot dve leti ni razsodilo o zakonu o RTVS, kljub lastni napovedi prednostne obravnave.

Odziv iz Bruslja: brez konkretnega komentarja

Evropska komisija se na sodbo za zdaj ni želela neposredno odzvati. Tiskovni predstavnik Stefan de Keersmaecker je dejal, da bodo sodbo pozorno preučili in se nato odločili o nadaljnjih korakih. Dodal je, da komisija letno prejme okoli 700 zahtev za dostop do dokumentov in v 80 % primerov odobri popoln ali delni dostop.

Širši pomen za EU in Slovenijo

Sodba po mnenju Zvera in Janše ni pomembna le zaradi vsebine konkretnega primera, temveč tudi zato, ker razkriva netransparentno delovanje Evropske komisije, šibke točke sistema nadzora ter potencialno politično instrumentalizacijo institucij.

Obenem pa v Sloveniji ostaja odprto vprašanje: Kdaj bo Ustavno sodišče dokončno odločilo o zakonu o RTVS in ali bo razjasnilo svojo vlogo v tem primeru.

Zver in Janša sta napovedala, da bosta nadaljevala pritisk za razkritje vseh dokumentov in za zaščito neodvisnosti pravnega sistema pred političnim vplivom — doma in na evropski ravni.

Spletno uredništvo