Pri nas ga ne praznujemo! Pa je škoda po svoje, ker je bil ta mednarodni dan posvečen ženam, v osnovi dobro zamišljen! Pač poklon borbenim puncam, ki so si izbojevale delno enakopravnost z moškimi. Vse dobro do tu!
V letih, ko so nam v šolah tovarišice nudile »dodatno uslugo« in smo lahko pri njih zbirali denar za nakup kakšnih porcelanastih skodelic ali prtičkov, je bil to praznik pričakovanja, nastopa in deklamacij v razredu pred starši, z nabranim šopkom mačic ali zvončkov.. Iz vidika otroka lepo in nekako socialistično romantično! Vse do večera istega dne, ko so se nekatere ženske na sindikalnih zabavah sprostile, se ga nažrle in vso noč vandrale po hotelih s partijci.. To se jim je zdelo tako enakopravno z moškimi, da večjega dosega v tej sferi niti niso želele doseči! Ali pa jim niso pustili! Zato verne in ljubeče ter poštene matere in žene in tiste, ki so morale biti tiho, ker komunizma niso priznavale, tega dne niso bile vesele! Sram jih je bilo pred otroci in možmi!
8. marec je bil ugrabljen praznik s strani Antifašističnih žena in tovarišic z namenom ščuvanja proti drugače mislečim, proti svojim partnerjem, če niso bili ubogljivi partiji in se niso podrejali sistemu! Zato tudi strašansko veliko pretepov in družinskih prepirov v tednu, ki bi moral biti družinski, lep.. Namen torej ni bil praznik žena pač pa razdiranje družin!! Preprosto: Komunistična žena napij se ga, pojdi na sindikalno veseljačenje in kasneje na orgije, doma pa mu le povej, da imaš za to pravico in da si mu enakopravna! In čof po licu..
So bile pa parole za dosego navidezne enakopravnosti dobro premišljene! Propagandni stoj je »revolucionarkam« dal mikrofone, da so lahko vpile: Živela OF, Živela KP, živela AFŽ in Smrt nacizmu, smrt duhovnikom, smrt antikomunistom.. Dali so jim mesta novinark, tožilk in sodnic, udbašic, da so se počutile enakopravne. Postale so sovražne in prevzetne, zlahka so blatile, lagale in zahtevale maščevanja, in ob zaščiti partije brez vesti preganjale nedolžne civiliste in antikomuniste in sodile vsem z epilogom težkih zapornih kazni, celo smrtjo obsojencev, če niso bili pokorni Komunistični partiji! V tem so videle neskončno moč, slo po oblasti, sproščanje ob kaznovanju in svojo dosego, čeprav so bile po večini doma tepene, zlorabljene in ponižne svojemu hišnemu komunistu in sadistu možu! Šle so tako daleč, da so se dobro počutile v boksarskem ringu, kot paznice po zaporih, kot knapke v rudnikih, posebno pa na funkcijah, ki so jim dale moč! In ravno pod takimi je narod najbolj trpel!
Podobnost z aktualnimi novinarkami je zgolj slučajna, s tožilkami in sodnicami tudi!
Zato se je potrebno boriti, da bo taka miselnost počasi izkoreninjena z demokracijo in svobodo ter enakopravnostjo vseh, ker komunizma kot edine partije ni več! Počasi bodo morale razumeti, da bo ob razkrivanju resnic njihove otroke sram takih mam in možov takih žena. Če seveda slednji niso še hujši! Čas bi bil, da opustijo misel na Osmi marec kot dan pijančevanja, vulgarnega izražanja in dejanj, ki je še kako prisotno pri teh damah, hujskanja in laganja! Da se ne gremo več Osmi marec pobruhanih tovarišic s strganimi hlačkami in dlanjo stisnjeno v pest! Ne tovarišice, v zgodovini bi morale biti že vsaj 30 let!
Želimo si miren osmi marec, dan, ko bo mož objel svojo ženo in ji rekel ,da jo ima rad! Da bo otrok vesel mamice, ki pride iz službe in bo nanjo ponosen! Da bo osmi marec končno vsak dan, ne le na ta datum in da se bodo tovarišice lotile posla pošteno , novinarke pisanja pošteno in tožilke, sodnice , učiteljice in druge dame svojih obveznosti tudi pošteno! Da ne bodo tovarišice pač pa poštene državljanke! Da ne bo beganja za službe, kot vse do lani, ko so bili levičarji tovariši na oblasti in da boste prav gospe , žene in punce tvorke miru, poštenih besed in dejanj v nasprotju s tistim, kar spremljamo trenutno s strani levih političark tovarišic, novinark in hujskačic s pionisrkimi kapicami in rdečo zvezdo! Bodite poštene pa bo Osmi marec zagotovo najlepši praznik enakopravnosti in pridobljenih pravic! Dokler pa tega ni pa ne pričakujte, da bomo drugi rekli ,da ste boljše od pijanih, prelajdranih in skrokanih AFŽejevk trdega komunističnega obdobja »boja za enakopravnosti« nežnega spola! Vse do takrat, ko tega več ne bo, poštene žene ne bodo praznovale tega praznika! Vsekakor bodo vesele pozornosti, to pa je tudi vse!
Vsem poštenim, dobrim, zvestim in pridnim ženam, ki se borite za dobro svojih otrok, družine, delovnega okolja in pravic iskreno želim vse dobro za 8.marec, mednarodni , žal zlorabljen, Dan žena!
Pavel Rupar
