Gospa Patricija Šulin v Evropskem parlamentu deluje v odboru za proračun, je članica delegacije pri stabilizacijsko pridružitvenem parlamentarnem odboru EU Albanija, v odboru za proračunski nadzor, v odboru za turizem in promet, v delegaciji za odnose z Mercosurjem ter v delegaciji pri Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini.
Z evropsko poslanko in kandidatko na volitvah za evropsko poslanko se je pogovarjala mag. Alenka Gortan.
- Gospa Patricija Šulin, počasi se vam izteka petletni mandat evropske poslanke,v katerem ste bili med bolj aktivnimi slovenskimi evropskimi poslanci. Kako bi ocenili mandat ter katere vaše dosežke bi izpostavili?
Za nami je težek mandat v katerem smo se soočili s številnimi izzivi: odločitev britanskih državljanov za odhod iz Evropske unije, varnost, migracije, soočenje z visoko brezposelnostjo med mladimi… Moje aktivnosti v Evropskem parlamentu so bile še posebej povezane z evropskimi sredstvi. Dve leti in pol sem bila podpredsednica Odbora za proračun. Trikrat sem kot članica delegacije Evropskega parlamenta sodelovala v spravnem postopku, torej v intenzivnih pogajanjih s predstavniki Komisije in držav članic za sprejem letnega EU proračuna. V teh pogajanjih smo šli od proračunske postavke do postavke, od nekaj milijonskih do več sto milijonskih zneskov, pri čeme rje bilo treba premostiti ne le razlike med Parlamentom in drugima institucijama, ampak tudi med političnimi skupinami v Parlamentu. V teh pogajanjih sem se še posebej zavzemala za to, da bo dovolj sredstev na pravih (ključnih) področjih, torej na področjih pomembnih za našo prihodnost kot so raziskave, inovacije, izobraževanje, zaposlovanje mladih, kohezija in varnost in zadovoljna sem, da nam je to uspelo.
- Že takoj na začetku mandata ste bili poročevalka za uporabo denarja iz Solidarnostnega sklada za odpravo posledic žledu, ki je Slovenijo prizadel v začetku leta 2014. Koliko sredstev je Slovenija prejela in ali je bila ta pomoč dovolj hitra?
S poročilom, za katerega sem bila poročevalka za Evropski parlament, je bilo Sloveniji odobrenih 18 milijonov evrov zaradi škode zaradi žleda, ki je poškodoval skoraj polovico gozdov, vsako četrto gospodinjstvo pa je ostalo brez električne energije zaradi poškodb električnega omrežja. Solidarnostni sklad pomaga državam članicam v primeru večjih naravnih nesreč (poplave, gozdni požari, potresi, nevihte in suše). Gre za pomoč v enkratnem znesku v obliki globalnih nepovratnih sredstev kot dopolnilo javnim ukrepom države prejemnice. V tem postopku sem naredila vse, da je bila slovenska vloga za denarno pomoč pri spopadanju s škodo zaradi žleda hitro rešena. Slovenija je sredstva v celoti prejela leta 2015.
- V zadnjem času je v slovenski javnosti zelo odmevalo vaše vprašanje Evropski komisiji glede neuporabe slovenskega jezika pri izmenjavi informacij o prometnih prekrških med državami. Vašo pobudo so podprli tudi vsi ostali slovenski evropski poslanci. Kaj konkretno ste Evropsko komisijo vprašali in kaj vam je ta odgovorila?
Evropsko komisijo sem opozorila na probleme, ko nekateri slovenski vozniki oz. lastniki vozil niso dobili obvestila o cestnih prekrških, storjenih v Italiji in Avstriji, v slovenskem jeziku. To pomeni kršenje njihovih temeljnih pravic. Direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških namreč določa, da morajo tuji organi v pisnih obvestilih o prometnih prekrških uporabiti jezik države registracije ali enega od uradnih jezikov države članice registracije. O tem sem opozorila Evropsko komisijo in od nje zahtevala pojasnilo, kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in v Avstriji ter kaj bo naredila, da bo pošiljanje obvestil skladno z zakonom in se bo torej uporabljala slovenščina za lastnike, ki imajo avtomobil registriran v Sloveniji.
Evropska komisija je v svojem odgovoru potrdila, da bi morala biti uporabljena slovenščina in da obveznost pošiljanja obvestil v jeziku države registracije velja za organe na vseh ravneh – od lokalne, regionalne do zvezne. Evropska komisija sicer ni pojasnila, kako nadzoruje izvajanje te direktive v Italiji in Avstriji, vendar pa pred poslanskim vprašanjem, ki sem ga zastavila, še ni dobila uradne pritožbe glede njenega izvajanja v Italiji ali Avstriji.
- 26. maja nas čakajo volitve v Evropski parlament. Slovenci se ne moremo ravno pohvaliti z visoko volilno udeležbo. Zakaj je pomembno, da se naši državljani in državljanke udeležijo volitev?
Evropski parlament je edina neposredno voljena institucija Evropske unije in predstavlja več kot 500 milijonov evropejcev. V Evropskem parlamentu se tudi sprejema ogromno zakonodaje, ki ima neposreden vpliv na življenje naših državljank in državljanov. Na zadnjih volitvah v Evropski parlament leta 2014 je bila volilna udeležba v Sloveniji med najnižjimi med vsemi državami članicami, le 24,55 %. Evropa se sooča s številnimi izzivi, od migracij, staranja prebivalstva do brezposelnosti med mladimi. Prav tako je nedavni referendum v Združenem kraljestvu pokazal, da nadaljnji obstoj Evropske unije ni samoumeven. Zato se državljanke in državljani morajo udeležiti volitev in sodelovati v demokratičnem procesu. Vsi moramo soodločati o tem v kakšni Evropi si želimo živeti. V kolikor menite, da sem upravičila vaša pričakovanja, lahko glasujete zame pod številko 3 na skupni listi Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke.
